Menorka in Mahon sta bila dolgo pod angleško upravo,
pomembna vojaško strateška točka na križpotju med Rimom, Sardinijo, Korziko in
Gibraltarjem, prvi upravitelj je bil admiral Nelson za nagrado, ko je pri Trafalgarju
našeškal špansko floto. Po umiku
Angležev so Menorčani zahtevali avtonomijo, zato jih je diktator Franko osamil in so do nedavnega životarili . Turizem so pričeli
razvijati šele pred dobrim desetletjem. Med dvodnevnim čakanjem na najim prihod,
Marko postal skoraj turistični vodič. Razložil, kaj morava videti ob povratku iz
Karibov. Mahon je 4nm dolg zaliv, ob vhodu močne vojaške utrdbe, dalje lepa
apartmajska naselja, lepo vzdrževane hiše starejšega datuma, vse urejeno in
čisto. Človek bi kar ostal dan ali dva. Po Markovem pripovedovanju tudi
notranjost urejena in čista, cene so nižje od Malorke in sploh nesramno drage
Ibize. Izplujemo in obrnemo na zahod proti sidrišču, 20nm daleč. Vetra le za
vzorec, motoriramo. Naenkrat že znani tresljai motorja in barke- spet nekaj v
propelerju kakor v Palermu. Ne pomaga
nič, maska , plavutke in nož ter v vodo .In res, črna PVC vreča okoli
vijaka. Prerežem in osvobodim vijak- gremo naprej. Zaliv Cala santa Galdana na
prospektu in zemljevidu enkraten, turkizno zelena voda, mivka...V zalivu dva
ogromna hotela (za enega smo vedeli) hrup in vrvež na plaži. Sidramo, prvo pravo
kopanje po mesecu dni, voda 22C vendar z eno napako- meduze, med njimi roza, ki
dobro ožgejo. Branko vseeno premami voda in mivka, odplava do plaže, piling nog v
mivki, dokler ne opazi fanta iz obalne straže. Končno pravi dečko...!Za izgovor
se pozanima pri njem o meduzah. Niso nevarne, če te ne dobijo! Sicer močno
peče. Midva z Markom se samo previdno namočiva ....z masko se izogibava meduzam. Kosilo
tuna suši in pečena marinirana tuna z krompirjem in zelenjavo( ha,ha pa sem
rekel,da ne bom pisal o hrani!) Večer v poslušanju arij in popa iz hotela, ob
malo pozibanja od zunanjih valov ter mirna noč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar