nedelja, 25. januar 2015

Imamo probleme z dostopom do interneta, kar je opravičilo za naše neoglašanje ! Težav še nismo rešili, zato kaj več o tem mogoče drugič razloži Janez, ko pride do uradnega Digicel servisa…

22.1.2015 Norman Island – Fallen Jerusalem – Virgin Gorda (The Bath in nato North Sound), 24 Nm

Včeraj smo imeli lepo prečenje notranjega morja Deviških otokov. Imeli smo tudi srečo, da smo dobili prosto bojo pri Indijancih. To so tri markantne skale, ki se dvigajo iz morja ob otočku Pelican in krog katerih je plitek koralni greben, ki nudi čudovito šnorkljanje. Od tam smo zapluli v lep zaliv Bight na otoku Norman, kjer so se zasidrali v plitvini pred bojami.

Otok Norman je otok zakladov. Tu je namreč leta 1750 španska ladja Nuestra Senora de Guadelupe izkrcala in zakopala več skrinj srebrnih kovancev. Domačini s Tortole so jih kasneje iskali in nekaj tudi našli.  Toda ne ve se, če jih ni nekaj še ostalo! To je stric Stevensona, ki je bil pomorec, povedal svojemu nečaku, pisatelju. Tako je nastala knjiga »Otok zakladov«, ki smo jo fantje v mladosti tako napeto brali.

V ravno pravem vzhodniku zjutraj dvignemo vsa jadra in zaorcamo najprej preko proti Nany Bay na Tortoli, nato pa z naslednjim obratom že ujamemo direktno smer proti Virgin Gordi.  Uživaško jadranje z 10 vozli vetra po morju brez valov se žal okoli poldneva konča, ker veter ugasne. Plujemo mimo vseh takoimenovanih zunanjih Deviških otokov:  Peter, Salt, Cooper in Ginger. Med njimi ima legendarno zgodovino otoček Dead Chest Island, kjer je strašni pirat Blackbeard-Črnobradec izkrcal 15 svojih mornarjev in jim pustil za skušnjavo le eno sabljo in eno steklenico ruma.

Ustavimo se na boji pred The Bath, na jugu Virgin Gorde. To je en najlepših koncev otočja. Vulkanski izbruh je pred milijoni let tu izvrgel ogromne okrogle skale. Na eni strani skale oblivajo valovi morja in ustvarjajo glasno bučenje. Tako je zanimivo snorkljanje ob skalah. Po drugi strani nametanih skal pa je speljana zanimiva steza, ko hodiš ali po beli mivki ali lezeš skozi votline in razmake med skalami, ki jih z druge strani zaliva morje. Seveda nismo sami. Spet so tu večinoma debelejši in nešportni ameriški turisti, ki se z velikimi mukami kotalijo skozi skalne razpoke in ustvarjajo zastoje na stezi.

Popoldne zaplujemo še mimo ostalih čudovitih belih plaž Virgin Gorde, mimo Spanish Towna, skozi široko  černato območje koralnega grebena v dobro zaščiten zaliv North Sound na severu otoka. Zaliv poleg Virgin Gorde na jugu in vzhodu, na zahodu in severu zapirata še otočka Mosquito in Prickly Pearl.  V zalivu so kar tri marine s svojimi bojami, več lepih plaž in tudi globine za velike križarke, ki se tu ustavljajo.

Mi se prvo noč zasidramo tik pod Prickley Pearl in se z dinhijem zapeljemo do popularne Saba Rock, kjer se ob happy hour zbere množica pomorcev in v živahnem klepetu srka cenejše karibske koktejle. Tako si tudi naša posadka privošči še kak pain killer. Otoček Saba Rock je okrogel , le s kakimi 30-40 metri premera, a na njem najdete vse: malo marino, akvarij, bar, restavracijo, hotel, ležalnike na senčni travi in lepo urejeno plažo.  Imajo tudi svoj taxi čoln in če jih pokličete iz kjerkoli v zalivu po VHF, vas brezplačno pripeljejo na otoček (do šanka..).

23.1.2015 še vedno North Sound, le tokrat Bitter End in Leverick Bay, 2 Nm

Dopoldne se sprehodimo skozi največji in najbolj urejeni resort v zalivu, to je The Bitter End. Tu je malo mestece za pomorce, ki je lepo urbano skrito v karibsko zelenje, vse stavbe so lesene, v živih karibskih barvah in ponudba je skoraj popolna. Vsak dan imajo ponudbo vodenih športnih aktivnosti na vodi, vse od jadralne šole, jadranja s kitty cat katamarani, malimi jolami, surfanja, snorkljanja, scuba divinga, itd. Tu so trgovine, knjižnica, bari, bazen, plaža, spa, stezice za sprehode. Ni da ni. Le gostov tokrat ni ravno obilo.

Popoldne se prestavimo na bojo pred Leverick Bay na jugu zaliva, kjer nam v ceni boje ponujajo še tankanje pitne vode in vrečo ledu. Danes je petek, ko je zvečer v marini večerja z odprtim barbequejem, živa glasba in karibski show plesalci. Cena za rezervacijo mize na mivkasti obali je sicer strašna, 38$ na osebo. Šele po dveh pain killerjih za šankom med happy hour z Janezom preboliva ta šok in rezervirava mizo tudi za Rheo. In zvečer nam ni žal. Pripravili so nam res obilno pojedino z gorami mesa (rib, piščancev , svinjskih rebrc in odojkov) in karibskimi prilogami. Lokalni band je igral res dober izbor rocka naše generacije od Rolling Stonesov pa do karibskega Marlyna. Američanke so enostavno ponorele, ko so bose plesale in vrtele svoje ostarele dedce. Višek večera pa so ustvarili plesalci na hoduljah, ki so v pravem črnskem ritmu noreli nad nami kot kakšni velikani iz Guliverjevih dogodivščin. Mogoče je Janezu uspela kaka fotka, da vam jo objavi…

Zaključek našega žuriranja je bil malo bolj kisel. Ko smo se proti polnoči zapeljali z dingijem nazaj na barko, nas je ujel pravi tropski naliv, tako da smo povsem mokri dosegli barko. A še huje, na barki je Branka sušila žehto perila, ki jo je popoldne oprala v marini. Seveda je bilo vse mokro. In v noči so se sledile še nove plohe. Perilo bo zagotovo mehko tudi brez mehčalca, le posušiti ga bomo še morali..

24.1.2015 North Sound, Virgin Gorda – Marina Cay nad Beef Islandom, 10 Nm

Preden se poslovimo od Virgin Gorde, še razložimo imena.
Krištof Kolumb je leta 1493 na svojem drugem prečenju Atlantika to otočje poimenoval po svetnici Uršuli in njenih 11.000 devicah. Legenda o Uršuli iz 4. stoletja  po Kristusu je sledeča: Ursula je bila hči kralja v Južnem Walesu na jugozahodu Anglije. Kot princesa je morala poslušati očeta, ki jo je obljubil princu v daljnem mediteranskem kraljestvu. Na poroko je odplula z ladjevjem, ki je vozilo tudi njeno spremstvo 11.000 devic. V Biskajskem zalivu jih je zajel strašen vihar in le po čudežu se je ladjevje rešilo na obalo južne Galije, na jugozahodu Francije. Zaradi tega čudeža se je Uršula odločila opraviti zahvalno panevropsko romanje pred svojo poroko. Device so romale preko Ravene, Vatikana do Koelna, kjer so mesto ravno zavzeli divji Huni. Ti so device strašno mučili in na koncu vse obglavili.
Kolumb je na Virgin Gordo priplul z južne smeri z otoka St.Croix in jo poimenoval kot Debela Devica. Zakaj? Če boste pogledali na GoogleEarth, boste videli obliko otoka, ki jo je z jugovzhodne strani Kolumb opisal kot razkrečene noge debele device ležeče na hrbtu. Tako je vernemu mornarju v odsotnosti lepšega spola po nekaj mesecih delovala fantazija…


Branka opere še dve rundi perila, Janez natanka vodo in vzamemo led, ki nam pripada, pa že plujemo. Danes je uživancija od jadranja. Vetra nekaj čez 15 vozlov vzhod-jugovzhod, valov skoraj ni, mi pa s polno genovo v polkrmnem vetru drsimo 5-6 vozlov proti zahodu in nato jugozahodu, mimo pasjih otočkov Dogs, mimo Scruba Islanda vse do Tortole, kjer za otočkom in reefom Marina Cay vržemo sidro po dveh urah, ravno v času  prvega današnjega pain killerja in seveda času za kosilo. Danes bo ribca, ampak svinjska, da se razume.

sreda, 21. januar 2015

18.1.2015 Slovenski večer na Karibih

Slovenskega večera na Karibih ne smemo izpustiti. Janez je popoldne preživel v kuhinji. Pripravljal je večerjo za 6 oseb, kajti nocoj ob pol šestih pride posadka Nade in moramo se izkazati kot gostitelji. Če pride Janez na palubo, ga Branka prosi, naj gre ja v kuhinjo kuhat, tako jo skrbi, da ne bo zmogel pravočasno skuhati riža ipd. Sam obnavljam vice, da bom lahko zabaval goste, če se bo v kuhinji kaj zavleklo. 

Gostje seveda zamudijo. Pridejo šele ob šestih. Komaj jih posedimo, že Janez nosi iz kuhinje rum punch dobrodošlico. Sledi prava slovenska antipasta, pravi Polde, to je kraški pršut z melono in oljkami. Tega pa naši gostje res niso pričakovali. Klepet steče, pretežno ga vodi Nada, kajti Janez se že trudi pri štedilniku z glavno jedjo. In glej zlomka, pride na obisk gospod Murphy. Janez pride povedat, da je zmanjkalo plina. Počakati moramo, da gostje pojedo predjed, preden jih dvignemo za menjavo plinske jeklenke. Vse uspe, Janezu štedilnik spet dela. A kaj, ko je meso spustilo sok, zaradi prekinitve kuhe ni zakrknilo in ne bo tako sočno, kot je Janez načrtoval.  Končno naš chef postreže obilno založene krožnike bifsteakov s posebno omako, rižem in zelenjavo. Gostje osupnejo nad količino, Janez pa stiska pesti, da meso ne bo preveč žilavo in pusto.  Mogoče nekaj grižljajev zaradi žilavosti res roma v morje, a krožniki se praznijo. Govedino smo kupili v Pueblu in je izgledala lepše v embalaži kot v ponvi. Na srečo jo zalivamo s prav dobrim italijanskim merlotom iz magnusa. 

Za krono večera sledi še Nadin biskvit, polnjen s sadno marmelado in dekoriran s kavnimi zrnci, oblečenimi v čokoladne kroglice. Sladica je res slastna in celo naš ne-sladki kapitan zaprosi za repete. 

Ob času Nada pozove posadko na odhod in njena možaka ubogata. Poslovijo se s povabilom na jutrišnji turnir v domini, a kaj ko mi nameravamo pluti dalje. Če ne prej, se srečamo na St.Maartenu, zaključi Nada.

19.1.2015 St.JAMES  – St.JOHN, US VI, kakih 10 Nm

Zjutraj najprej malo pošnorkljamo na rifu ob našem sidrišču. Zelo pester bentos z različnimi koralami in spužvami, nekaj plaščarjev in seveda polno koralnih ribic. Tudi leopardni skat in želva se najdejo vmes.

V orkanski bonaci odmotoriramo dalje ob otočku vse do luke CRUZ BAY na St.JOHNu. Vežemo kar na carinski pomol, 5m od vhoda. Poštenakarji se lepo oblečemo, vzamemo vse dokumente in vstopimo v dobro hlajen klimatiziran prostor za mejni prehod. Želimo se odjaviti, ker gremo iz US VI na BVI. Čudno nas pogleda policaj in reče, da je to nepotrebno. Malo pobrska po naših potnih listih in nas odslovi. Tu res nikoli ne veš, kako bi uradnikom ustregel. Torej smo iz Puerto Rica vstopili in danes izstopili iz US VI brez carinskih formalnosti..

V zalivu je živahen promet na vodi. Prihajajo barčice, jahte in trajekt. Hitro odvežemo in zaplujemo ob severni obali otoka St.JOHN, ki je v treh četrtinah en sam Nacionalni Park. Večino vzhodne in vsa severna obala so obdane s koralnimi grebeni, povsod je točno določeno vezanje na boje in le nekaj omejenih področij lahko sidraš. Vozimo mimo res sanjskih plaž z belo mivko do reefa pred TRUNK Bay, kjer pričakujemo eno najlepših šnorkljanj na US VI.  

Vežemo se na zunanjo bojo, da nas val sicer rola, a pričakujemo podvodne užitke. Oceanski dolgi val se peni na robu skal, mi pa v vodo in nas dobro uro ni na spregled. Res opaziš precej raznovrstno ribjo fauno in nekaj pisanih koral, a tako zelo sanjsko tudi ni bilo. Smo kot kaže že vsi malo razvajeni, saj smo oboji že bili na Galapagosu, ki je pač za razred boljši. Rolanje nas stimulira, da se odvežemo in zaplujemo na severovzhodni konec otoka v zaliv FRANCIS Bay.  Tam je precej boj še prostih. Vežemo, kosilo, počitek. 

Nato greva z Janezom uredit plačilo boje na »mooringomat«. To je zasidran splavček sredi zaliva. Na njem je vodotesni kovček s kuvertami in svinčnikom. Vzameš kuverto, lepo izpolniš njeno naslovno stran s podatki barke, v kuverto zalepiš 15 $ in si odtrgaš kontrolno številko. Kuverto vržeš, ali bolje, na silo nekako stlačiš v natrpan nabiralnik. In si opravil. Za vsak slučaj imajo v US VI tudi čuvaje, ki so zasidrani najbliže mooringomatu z razvito zeleno zastavo nacionalnega parka, ki ti lahko pojasnijo v primeru kakih vprašanj, zvečer pa lepo popišejo vse privezane barke. 

Mi smo danes sicer izpustili domino turnir na Nadi, a me za vsak slučaj Janez in Branka zvečer uvedeta v skrivnosti igre Mexican Train.

20.1.2015 St.JOHN, US VI  – JOST VAN DYKE Island, BVI, 6 Nm

Včeraj smo imeli res vroč, soparen dan, brez sapic. Zato pa se ponoči pooblači in prebudimo se v megleno deževno jutro, kot bi bili v Bohinju v začetku jeseni. Janez potrdi, da je to njegov najhladnejši dan v Karibih v zadnjih dveh letih.

Sonce kmalu začne sušiti oblačnost in pritisne nov vroč dan brez vetra. Po zajtrku odmotoriramo na sever in po kratki pasaži kakih 6 milj priplujemo v BVI zaliv Great Harbour na otoku Jost van Dyke. Vežemo se na bojo in kapitan z Branko odide na carino opravit vstopne formalnosti.

Ta otok Lonely Planet predstavlja kot otok z osebno noto.  Ima čudovite peščene plaže in zgolj hiške domačinov s kafiči, restavracijami, trgovinicami. Tu ni uradnih norm glede oblačenja, najprimernejše je biti bos in v kopalkah ali majici. Celotna obala našega zaliva je ena sama bela mivka, ob njej drevored mandeljnov in za njimi lokalčki. Levi del zaliva obvladuje jata pelikanov in strmoglavnikov, ki cel dan pikirajo v vodo in se nažirajo rib. Sliši se karibska glasba.

Tu živi Philiciano Callwood, imenovan FOXY. 76 let star možakar, seveda afriške krvi, ves čas v roki drži kitaro. Hodi od mize do mize svoje restavracije in poje ali igra gostom. Z nabiranjem prostovoljnih prispevkov v njegov sklad za razvoj otoka, je postavil že srednjo šolo in financira šolanje mladine.  Postal je legenda otoka in celega BVI otočja. Leta 2008 so mu Britanci celo podelili častni naziv »Member of the Order of British Empire« in je s tem postal »Sir Foxy«. Seveda jo mahnemo v njegovo Hole. Tam je že polno Američanov, ki so jih pripeljali najeti skiperji na velikih motornih katamaranih. Priletnim puncam se pozna, da so danes popile že nekaj koktejlov. Nizka streha iz vej, daje lokalu obilo sence. Izpod nje visi na stotine cunjic: T-shirt majice, zastavice, kosi blaga z napisi, z vseh koncev sveta. Vidi se, da smo na pravem mestu. Ko srkamo domače Foxyjevo pivo, ga poslušamo, kako poje sosedom in pobira prispevke za svoj sklad. Vložek je vsaj 100$ po mizi. Tudi pivo je 4$ za 3 dcl.

Res so BVI precej dražji od US VI. Tudi vez na bojo nam zaračunajo 30$, medtem ko smo včeraj na US VI plačali 15$. Zvečer si privoščimo večerjo pri Ali Babi z lokalno kreolsko kuhinjo. In trije krožniki s piščancem oziroma rebrci in pivom nanesejo spet 100$. Vse to seveda na zelo preprost način brez kakršnekoli noblese.

Je pa v zalivu živahno tako na sidrišču kot na obali, saj je polno Ameriških »ovca posadk« z jaht z najetimi skiperji.

21.1.2015 Jost Van Dyke – Sopper's Hole, West End, Tortola -  reef Indians, Pelican Island – The Bight, Norman Island, 12 Nm

Med zajtrkom nam domačini s čolnom pripeljejo še led. Minimalna vsota je tu 5$. Nato lepo odjadramo z laško orco proti zahodnemu rtu največjega BVI otoka Tortola. Valov ni in barka mirno drsi zgolj na polno genovo proti cilju. V urici uživaškega jadranja priplujemo v globok zaliv West End in se vežemo na bojo pred marino Sopper's Hole. 

Prav simpatično naselje lesenih karibskih hišic, seveda vse v službi turističnih objektov restavracij, marine, trgovine in namestitev. Obiščemo trgovino za nakup sveže hrane. Janez se je specializiral za karibske kotejle. Poleg klasičnega rum-puncha mu je najljubši »pain killer«, koktejl, ki ubija bolečino. Danes uspe nabaviti vse sestavine in ob vrnitvi na krov nas kapitan preseneti s čudovitim, hladnim pain killerjem. Na prazen želodec res ne čutim več ne bolečine, pa tudi ne več nog. Je treba kar sesti dol.

Dvignemo glavno jadro, napnemo genovo in še malo s pomočjo morskega toka se naša Rhea zapodi preko notranjega akvatorija BVI, Sir Francis Drake Channela proti liniji zunanjih otočkov. To je res pravi jadralni raj, ki ga krog in krog obkrožajo otočki. 

Imamo srečo, pred ciljem ujamemo še prosto bojo za šnorkljanje na Indijancih, treh čereh, ki pred otočkom Pelican ščitijo lep koralni greben. Gostitelja mi dasta prosto, da obplavam čeri in uživam v res lepem podmorskem svetu. Žal nisem sam. Številni predstavniki sodobne generacije homo sapiensa, opremljeni z rešilni jopiči in nevešči plavanja, preženejo večino rib. Še največjo jato najdem na koncu kar pod našo barko, to so »jacki« ali našim licam podobne ribice tja do 40 cm dolžine.


Kljub mojem šnorkljanju, uspemo do pol dveh že zasidrati v čudovitem zalivu Bight, Stevensonovega Otoka zakladov, to je otoček Norman. Tu je sicer preko 100 boj, seveda po BVIjevskem pavšalu 30$, a Janez obvlada sceno, ker je tu že bil. Lepo zasidra prav v dnu zaliva v smaragdno zeleni vodi in nedaleč od lepe peščene plaže z barom. Obeta se prav lepo karibsko popoldne in seveda živahen večer… 

nedelja, 18. januar 2015

Nedelja v Karibih

17.1.2015 Charlotte Amalie, otok St.THOMAS, US VI

O včerajšnjem popoldnevu je škoda izgubljati besed: bilo je kratko in mirno. A z večerom se je dvignila glasba z obale in dokler nismo padli v globok spanec smo poslušali ponavljajočega moškega rapperja. Danes je sobota, dan za ogled glavnega mesta  US VI otočja. Naš poštenakarski kapitan najprej postroji vso posadko v primerno obleko za obisk Customs clearance officea. Z gumenjakom se izkrcamo na obali -skupaj s posadko 54 čeveljskega Amela, barke Nada, ki nosi slovensko zastavo. Tu so Nada, pa Polde in njegov brat Zdravko iz Švedske. Takoj dobimo povabilo za popoldanski obisk njihove barke. Oni v shopping, mi na Carino. Imamo srečo. Uradnik, ki nas prejme, kapitanu stoično odgovori, da ni potrebna prijava, če prihajamo iz US Puerto Rica. Tudi prav. Prav po tihem se izmuznemo iz urada. Je na Karibih tako kot na Hrvaškem ali v Italiji. Vsak uradnik po svoje tolmači uradne predpise. Tokrat je za nas ugodneje kot je bilo pred dvema dnevoma na Culebri.

Janez in Branka sta si mesto ogledala že pred Božičem, ko sta prihajala s Curacaa, Bonaira in Ponce PR v ta konec sveta.  Tako mi dasta potrebne napotke za ogled mesta in jo mahnem na potep. Prva ulica v zaledju obale je namenjena turistom s križark. Včeraj so bile tu dve, danes ni nobene. Meni se to zdi prima, saj ni nobene gužve. A kmalu ugotovim, da brez križark zaprejo večino turističnih točk. Naslednje križarke pričakujejo šele v ponedeljek. Tako so mi zaprli grad legendarnega pirata Črnobradca, pa galerijo kipov znanih piratov, pa morski akvarij itd. Kaj hitro opravim ogled najpomembnejših turističnih točk. Vročina na soncu precej preko 30°C, vlaga in zatečem se v ogromne trgovske centre s klimo, kjer prodajajo duty free robo od souvenirjev, zlatnine, diamantov, ur, do alkohola in tekstila. Tu se ohladim ravno prav za eno pivce v senci pasaže palm. In glej ga zlomka, tam se zaletimo z Branko in Janezem. Skupaj sedemo za šank in si privoščimo pivce za živce. Janez je dogovoril taksista za jutrišnji ogled otoka in lahko se z dingijem vrnemo na barko. Popoldanska siesta, nato pa obisk Slovencev na barki Nada. Res prijetni gostitelji.

Nada nam pripravi prave karibske koktejle in postreže s svojo sveže pečeno orehovo potico !  Tega pa na Karibih ne dobiš kar tako! V živahnem klepetu hitro mine večer. Nadi omenim pozdrav od Lili in Tomaža z barke Heron in se takoj spomni srečanj z njimi. Menimo se, kdaj prideta obiskat Slovenijo. Priznata, da imata tam vedno manj sorodnikov. Polde jih šteje že skoraj 80, Nada 70+, tako da je to pač usoda. Ampak obljubita, da se naslednjič javita.

18.1.2015, otok St.THOMAS, otoček St.JAMES

Ponoči nas nekajkrat opere dež. Tudi nedeljsko jutro je še oblačno in vlaga visi v zraku. Uigrana posadka tekoče opravi zajtrk, vkrcavanje v dingija, odvoz smeti in že čakamo na taksi. Prileten črni gospod nas odpelje na turo po otoku. Po šolsko nam med vožnjo razlaga bližnje objekte in poglede.  Vozi nas mimo mednarodnega letališča, ki je res zelo frekventno, a ima pisto več kot pol potegnjeno v morje. Mimo lepo urejenih travnatih poljan Univerze se dvignemo na The Mountain Top, vrh otoka kakih 500 m nad morjem. Hrib je poraščen z bujno  tropsko džunglo. Na samem vrhu so prav lepi razgledi po vsem otočju US VI in BVI, a kaj ko je danes bolj deževno in oblaki zakrivajo večino Tortole. Prav nepričakovano je tudi na samem vrhu hriba eno samo kramarsko skladišče kiča in spominkov za ovca turiste s križark. Hitro opravimo, ker mi pač nismo zapravljivci.

Ustavimo se ob klopci na najlepšem razgledišču otoka, kjer je posedal na uradni dolžnosti angleške kraljice sir Francis Drake. Če je opazil španske ladje, je takoj za njimi poslal svoje pirate, da so jih plenili v imenu angleške krone.

Pod nami je otoček Thatch Cay, ki je na prodaj za 35 mio $. Kar dosti, če pomislimo, da so ZDA plačale Dancem za celotno otočje US VI samo 25 mio $. Inflacija pač. Peljemo se mimo St.Peter's Great House, čudovite vile na griču pred smaragdno zelenim zalivom, kamor hodijo na dopust ameriški predsedniki Clinton in Obama. Po drugi strani pa nam taksist razlaga, da je Osama Bin Laden sem poslal že pred leti svoje ljudi, ki so pokupili večino nepremičnim in tudi vse trgovine. Zdaj pa razumi ameriško politiko…


Taksi nas po zavitih cestah severne in vzhodne obale otoka pripelje do tipičnega ameriškega supermarketa PUEBLO, kjer se oskrbimo s svežim sadjem, mesom in pijačo. Dingi komaj spelje z obale, tako ga založimo. Spet se izkaže naša uigranost. Ne mine četrte ure in živila so vkrcana v ladijske shrambe, dingi pospravljen, sidro dvignjeno in Branka nas na motor, saj danes ni nobene sapice, zapelje okoli otoka proti vzhodu, kjer se čez preliv odpre lepo sidrišče pri St.Jamesu. Boje so vse zasedene. Na eni od njih je tudi slovenska Nada. Mi v bližini položimo sidro in povabimo sosede nocoj na večerjo. To bo slovenski večer v Karibih. Kapitan že reže čebulo, in v kuhinji je prav živahno… 
Moram zaključiti, če bodo potrebovali natakarja za strežbo…

sobota, 17. januar 2015

Fotke BVI Croix Culebra St Thomas

Marko piše jaz na photoshopu mu komaj sledim....

Drakova pasaže,BVI lepo je videti staro barko z polno razvitimi jadri
 med jadranjem na Croix se zatakne merska(dobesedno) dorado ali mahi mahi
 sidramo pred trdnjavo , ki je branila Christiansted( danes to dela US coast guard..)
 s kopnega trdnjavo branijo petelini
 poglrd s trdnjave na hotelsko naselje.turisti popolnoma varni ob toliko kanonih
 Mesto značilno po množici zgrajenih arkad za zaščito pred sonce ( faktor 50+brez mazanja)
 pogled na center mesta iz trdnjave .V ospredju dvorec , kjer so marca 1917 Danci predali oblast Američanon za 25 mio usd.Druga opcija je bila napad američanov in brezplačna kapitulacija!Španci niso doumeli namiga uncle Toma in popuši....Puerto Rico z okolico po drugi varianti)
 Croix je najlepše ohrnjeno mesto na deviških otokih.
 Columbus point-tukaj Kolumb pristal v upanju , da najde reko sladke vode.Našel samo laguno slane vode...
 Mi smo mislili, da je rafinerija nafte, pa je bila destilacija ruma.Spet ameriška finta-pridelava alkohola v ZDA visoko obdavčena zatočisti rum pridelujejo na deviskih otokih, ga vozijo v ZDA kjer ga flaširajo in prodajajo po celem svetu
 Captain Morgan na 100 in 1 način
 posadka Rheje na degustaciji ruma.
 300 let staro drevo katerega seme prinesel pod jezikom iz Afrike poglavar plemena ujet za  suženja
 m ojih 60 na 300 podlage
 V parku , muzeju plantaže sladkornega trsa so ravno snemali TV serijo Timeless o življenju črnih sužnjev.Igrali so na originalne inštrumente.Rožičeva tolkala ...Zvenelo enkratno!
 kitara zaplenjena lastniku plantaže
 že parna stiskalnica sladkornega trsa
 še prej pa stiskali na vete
 Spomenik guvernerju, ki je že 1848 dal svobodo sužnjem, 40 let pred splošno abolicijo
 Crab races-dirke kopeskih rakov , vsak ponedeljek ,stavni listek 2 usd
 zagrta gledalca
 prihaja squall, ampak ta le se ni uscal na nas
 prva barakuda na poti iz Croix na Culebro.Na ribičevo žalost prevelika, zato strupena in letela nazaj v morje.
še druga baracuda med jadranjem na St Thomas, ribič jo spet težkega srca vrgel nazaj v morje

petek, 16. januar 2015


14.1.2015, še vedno CULEBRA, 45 Nm

Tuna žal ni prijela. Lepo smo prijadrali skozi dokaj ozek koridor boj, ki nas varno vodijo med čermi koralnega grebena do dna zaliva Esenada Honda, ki je ogromno sidrišče, mivka, globine 4-6m in že kakih 50 zasidranih bark. Vržemo sidro. 

Danes ne kuhamo, saj Branka in Janez še nista pozabila slastnih rebrc, ki sta jih tu v decembru guštirala. Tako se z gumenjakom zapeljemo do Dinghy Dock. Restavracija na privezu za gumenjake je nabito polna jahtašev.  Najdemo si še zadnjo prosto mizo in hrabro naročimo 3 porcije pečenih svinjskih rebrc.  Za prilogo nekaj zelene solate in pivo. Pa prinesejo, oopa, 3x po osem reber (ne rebrc) in požrtija se začne. Mesa je precej več kot kosti, pa še lepo zapečeno povrhnjico ima. Branka ne zmore Gargantujevske količine, midva pa se potrudiva in kmalu pokava po šivih. Vkrcavanje v dingi je zdaj napornejše, sploh če se bojiš rib velikank (angl.ime trapon, prevoda nisem našel), so podobne sulcu ali lososu, imajo precej čez meter in pod čolnom se jih gnete vsaj deset hrbtov. Ko eno zagrabim za rep, veselo poskoči in nas poškropi.  

Kljub številnim plovilom in restavracijam na obali, je zaliv zvečer tih, sliši se le piš vetra in šumenje valov.

15.1.2015 Dewey, Playas Flamenco e Tamarindo, CULEBRA, Puerto Rico

Smo v ameriški zvezni državi Puerto Rico in na otoku se moramo prijaviti. Janez je zgledno opravil telefonsko prijavo že včeraj ob prihodu in uradnik mu je vzel vsaj 45 minut telekomovih dolarjev. Danes se zjutraj cela posadka uredi, obleče (japanke, recimo, niso dopustne) in odpravi na lokalno letališče, kjer je urad Carine. Najdemo dva uradnika, tipična latino Američana. Za(je)bavata se z nami celo uro. Janez mora izpolniti prijavni obrazec, pa odjavni obrazec za jutri, dobimo še par papirjev, prelistajo nam potne liste, pokomentirajo Jugoslavijo, Tita, spor Hrvatov in Slovencev v Piranskem zalivu (črni šefe ima prijatelja Hrvata in je dobro poučen o naših lokalitetah) in nam lepo zaračunajo 74$ ! Toliko moramo plačati, ker smo prišli iz US Virgin, če bi prišli iz tujih dežel, bi bilo ceneje. 74$ za en dan tranzita. Po moje sta nas namerno obrala, a uradniki imajo v takem primeru polno oblast.

Ob letališču je Jerry, ki ponuja rent a care. Žal so »papa mobili« (golf mobilčki) vsi rezervirani in dobimo velik landrover. Na srečo tu vozijo po desni. Mahnemo jo na potep po otoku.

Otok Culebra je bil vse do leta 1975 ameriška vojaška baza. Najlepše plaže na severu so služile za vežbanje vojaških izkrcavanj vojakom, ki so bili poslani v Vietnam. Nato so bile tarča za obstreljevalne manevre z morja. Zato na severni obali srečamo nekaj zarjavelih vojaških tankov. Danes skušajo Culebro razvijati v smeri ekološkega turizma. Ima res nekaj izjemno lepih plaž. Playa Flamenco sodi med 10 najlepših plaž na svetu (po Lonely Planetu in decembrskem članku v časopisu Delo). Res je čudovita smaragdno zelena voda, bela mivka v polmesečnem, skoraj 2 km dolgem zalivu in lomeči se oceanski valovi. Vse skupaj na zahodnem robu plaže začini jata pelikanov, ki se pred nami veselo hrani z ribami v svojem stilu strmoglavljenj v morje.  Na Playi Tamarindo šnorkljamo. Tu je bogat podvodni svet. Poleg koralnih ribic so glavna atrakcija želve, ki se tu hranijo na globini 3-5 m. Plavamo z njimi. Če se jih oprimeš, dobiš močno pogonsko vleko. Res uživamo. Janez snema, a šele na koncu opazi, da ima GoPro prazno baterijo. Bomo čez kak dan videli, ali smo kaj posneli..

Na povratku se opremimo z najboljšim pečenim piščancem v Puerto Ricu in na zasidrani barki sledi požrtija piščanca in preostalih včerajšnjih svinjskih rebrc. Ja, veste, ni nam lahko! Težka hrana nas tako izmuči, da kar preskočimo del dneva do noči. 
Fanta si zvečer še izgovoriva izhod na kopno za odvoz smeti. V mili klimi se zapeljeva do smetnjakov, nato pa si privoščiva karibski kotejl  pain killer v pravem latino lokalu Mamacita's. Pozabil sem povedati, da na Culebri ni tipičnih karibskih črncev, potomcev afriških sužnjev. Tu so predvsem indijansko obarvani špansko govoreči prebivalci. Na srečo nekateri znajo tudi angleško. Kot tale najstniška barmanka, ki nama meša koktejle in veselo razlaga, kako študira v Puerto Ricu, občasno dela za šankom, fanta pa si zaenkrat še ne želi. Škoda.

16.1.2015 Charlotte Amalie, otok St.THOMAS, US VI, 27 Nm


Zajtrk ni prezgoden. Všeč so mi ti karibski zajtrki z res okusnim, zrelim mangom, ki ob kožici daje tudi okus po smoli. Pa sveže stisnjen pomarančni juice (ki ga doma zaradi zgage ne bi smel, a mi tu paše). Po zajtrku dvignemo sidro. Na motor se povlečemo skozi ozek koridor boj na odprto morje, kjer lepo zaorcamo. 

Naš kurz je severovzhod. Vetra je 10-15 vozlov, morje ni prav visoko. Lepo napredujemo. Spet zapoje ribiški kolešček. Branka me opremi z borilnim pasom in vlečem, navijam. Barakuda je. Ima 85 cm. Lepa trofeja, a prevelika za naše želodčke. Po skupnem fotografiranju se vrne v morje. Mi pa upamo na tuno. 

Z dvema obratoma, da dobimo več višine v veter, nam po 6 urah uspe prijadrati v zaliv glavnega mesta US VI, Charlotte Amalie. Tu sta že privezani 2 veliki križarki, zasidranih pa tudi blizu 100 jadrnic. Najde se mesto za nas. Veter pojenja in pritisne vročina. Kapitan takoj postreže osvežilni rum punch, pomaga tudi skok v toplo morje. Za kosilo je naš mahi mahi s krompirčkom, zeljnato solato in avstralskim cabernet sauvignonom. Spet trpimo…

četrtek, 15. januar 2015

Virgin islands ko pride Marko 9.1. do 14.1.2015

Še dobro , da prišel pisatelj Marko in prekinil moj molk in lenobo!
Mogoče fotke jutri ali pojutrišnjem.What's the rush man?

Kapitan mi je dovolil, da za nekaj dni vodim ladijski dnevnik.  Je že tako, da te po nekaj mesecih jadranja v ekzotih prevzame lokalna mentaliteta. Beri: se ti ne da preveč naprezati. Sam rabim še kak dan, da bom na lokalnih obratih…

9.1.2015 East End Bay boja, otok TORTOLA, BVI
Po zimski idili med novoletnimi prazniki sva z Juretom še prvo sredo porivala smučke po tekaških špurah Bodentala, v petek zgodaj zjutraj pa me Go Opti zapelje v Benetke. Let za Pariz in dalje za St.Maarten mine brez posebnosti, vse gre gladko in po urniku. Na St.Maartenu se vkrcam v lokalni motornjak za 16 oseb in pred večerom poletimo še zadnji skok do središča Britanskih Deviških otokov (BVI), na otok Tortolo, oziroma na »Goveji otok«, kjer je pista za športna letala. Postopek vstopa v BVI je zelo strog (!), že na letalu prejmemo dva obrazca za prijavo osebe in predvsem carinsko deklaracijo, ki me kar malo zaskrbi. Prijaviti bi moral vse vrednejše predmete in vso hrano, ki jo imam. Mhm, imam dobrih 6kg težak nov alternator za Janezovo barko in še poldrugo kilo kraškega pršuta. Pa mi ja ne bodo zdaj tu odvzeli dobrega domačega prigrizka.  Na športnem letališču Beef Islanda gre vse počasi. Pred nami so 4 potniki s predhodnega letala in 15 naše posadke. Policajka, obilna zamorkla, se posveti vsakemu potniku tako z opazovanjem tvojega obraza in tiste fotke v potnem listu, kot s čitanjem vstopne deklaracije. Pri meni je problem naslov – ne grem v hotel, ampak na jadrnico. »Pa veste, kje se vaša barka nahaja? Ali vas čakajo?« me resno vpraša. Ker na vsa vprašanja suvereno odgovarjam, vzame žig in s težko roko udari žige na deklaracijo in v potni list. »Wellcome on BVI!«.  Vzamem svoj kovček (by the way:  v 30 letih prvič potujem na jadranje s trdim letalskim kovčkom, ker me je dobavitelj Marko opozoril, naj pazim na kontakte alternatorja, da jih ja ne bodo letalski izvoščki ob premetavanju prtljage polomili)  in grem proti carinikoma. Na srečo klepetata, samo potisnem jima carinsko deklaracijo, kjer sem pod »hrano« in pod »opremo« prekrižal »no« in kar bo, pa bo. Njuna debata je tako zanimiva, da me sploh ne pogledata, le vzameta carinski obrazec. Uf, pa sem v BVI prešvercal…
Pred vrati me že čakata Janez in Branka. Vesel in topel sprejem. S piste odvlečemo kovček dobrih 100 m do pomolčka, kjer se vkrcamo v dingi in odpeljemo na jadrnico. V hipu se znoči, ko se vkrcamo na Rheo. Dobim lastno kabino s svojimi toaletnimi prostori. Kakšen luksuz! Janez me pocrklja s pravim karibskim kotejlom, rum punch, in še enim… Branka me skrbno nahrani. Prešeren klepet, saj se že dolgo nismo videli. Na Rhei sem bil zadnjič pred poldrugim letom, na Balearih, Ibizi…

10.1.2015 St Thomas Bay sidro, VIRGIN GORDA, 12 Nm
Seveda imam malo jet lega, zbudim se okoli 9h po naše, kar je tu okoli 4.zjutraj. Bomo pa malo poležali. Zajtrk in debata o okvirnem planu za naslednje dni. Danes do sosednjega otoka, kjer bom uredili izstop iz BVI in nabavili hrano, jutri do najjužnejšega »devičnika« St Croix.
Mogoče najprej razčistimo glede teh 3 otočij (britanskih, ameriških in španskih), ki nosijo ime po devicah. Krištof Kolumb je v svojem drugem prečenju Atlantika novembra 1493 pristal na otoku, ki ga je poimenoval Santa Cruz (sveti križ, danes Saint Croix), otočje pa Santa Ursula y las Once Mil Virgenes (Sveta Uršula in njenih 11.000 devic, po legendi svetnice), ali krajše Las Vrigenes, danes Deviški otoki ali krajše VI (Virgin Islands). Tu so se skozi zgodovino prerivali za oblast Španci, Angleži, Francozi, Nizozemci, Danci, Malteški križarji in na koncu še Američani. Danes spada zahodni del otočja, tako imenovani španski VI  pod državo Puerto Rico, ki je 51. država ameriške federacije. Glavni otoki poleg Puerta Rica so še Isla de VIEQUES in CULEBRA. Te otoke so ZDA odvzele Špancem po zviti diplomatski poti v širjenju strateških interesov na Karibsko morje. Osrednji del so ZDA kupile od Dancev. Ta del sestavljajo trije večji otoki St Thomas, St John in St Croix, ki tvorijo US VI, ali k USA pridruženo ozemlje (prebivalci so državljani razširjene ameriške federacije brez volilne pravice). Vzhodni del pa je večj število manjših otočkov, ki so ves čas pridruženi Commonwealthu, to so BVI.  O devicah pa kdaj drugič, saj razen tistih lesenih svetih Marijic nisem še nobene spoznal …
12 Nm do sosednjega otoka odmotoriramo, da Janez napolni akumulatorje. Piha kar krepak vzhodnik, tako da se na pragu reefa pred vhodom v luko lomijo velike role oceanskih valov, ki bi jih bili veseli deskarji. Zasidramo se tik ob bojah in z dingijem obiščemo »the town«. Janez opravi izstopne formalnosti na carini, nato napademo market s hrano. Hitro ugotovim, da so Deviški res dragi. Cene so večinoma podvojene naše. Najbolj trpim pri vinih, ker so 300% naših cen. Tako za 15$ kupujemo namizna vina…
Ampak zaenkrat imamo še denar in napolnimo ladijske zaloge. Popoldne uživamo na sidrišču in se kopamo v toplem karibskem morju. Zvečeri se hitro, tam okoli pol sedmih zvečer je že trda tema. Tako se nam obeta obdobje s precej spanca…

11.1.2015 Gallows Bay sidro, Christiansted na otoku SAINT CROIX
Vstanemo z soncem in pripravimo barko za malo daljše prečenje. Dvignemo drugo krajšavo in tretjino genove, da s polkrmo v dobrih 20 vozlih vzhodnika lepo jadramo proti JZ v smeri St.Croix. Za 42 milj potrebujemo 6 ur, kar je lepo povprečje. Seveda se še malo privajam na oceanski val, a ni težav. Tudi pivo paše. Kakih 10 milj pred otokom zapoje ribiška špula. Janeza opasamo z borbenim pasom in prične vleči. Ujamemo metrsko zlato skušo, mahi mahi samičko, ki ob slovesu duše lepo zlato barvo potemni v sinje modro.
Še malo resnejše navigacije, da se skozi  koridorje zeleno rdečih boj prebijemo skozi plitvine in znajdemo se pred marino Gallows Baya, kjer vržemo sidro na 4 m globine. Oceanski val se do sem že precej zgladi. Je pa zanimivo, da je tik pred severno obalo otoka morska globina od 2-6000m, ki se v vertikali dvigne na 20m. Zato se 2-3 milje pred otokom morje zelo dviga.
Po klavniškem čiščenju in razkosavanju mahi mahija, sledi slastna ribja večerja. Janez se po pravilu službe javi na telefon Obalne policije. Prijazna policajka mu obljubi, da kljub lepemu nedeljskemu popoldnevu pošlje nekoga. In res se čez uro s pomola zasliši klic uradnice. Z dingijem se izkrcamo. Policajka se nam opravičuje, ker da je morala še nekaj urediti, preden se je lahko odpeljala od doma do nas. Kar na pomolu nam pregleda potne liste in nam udari pomembne vstopne žige. Lahko gremo na otok in v mesto, le jutri naj uredimo vstop plovila z luško carino. Zares visoka šola prijaznosti. Ona vesela, mi veseli. Sledi še pivo v pubu marine..

12-1-2015 CHRISTIANSTED, SAINT CROIX
Carina je tik ob marini. Tam smo nekaj minut čez 8.uro. Vsa posadka je zbrana, če nas bodo preverjali osebno. Mrtvohladna uradnica nas povsem umiri. Vzame naše dokumente, zastavi nekaj ključnih vprašanj od kod in kam in nas pusti na okenčku, medtem ko ona umirjeno prelista vsak potni list, pregleda odjavo naše prejšnje luke in začne vnašati v računalnik naše podatke. Po dobrih 20 minutah nam vrne dokumente in poda navodila za odjavo.
Urejeno: smo v US VI. Zdaj pa na ogled mesta Christiansteda. To je eno najlepše ohranjenih kolonialnih mest. Stari del z morja branijo 3 trdnjave. Glavna pred mestom, Fort Christian ni bila nikoli napadena.  Za njo se v kvadratnem rastru vrstijo uličice živobarvnih neoklasicističnih fasad z arkadami, ki v peklenski vročini dajejo senco sprehajalcem in nakupovalcem. Precej zgodovinskih stavb, predvsem pa trgovine z zlatnino in brand fashion robo. Mestece je res lepo urejeno, čisto.  Ob obali se vije novo sprehajalno nabrežje.Vsi otočani so zelo prijazni in pozdravijo vsakega mimoidočega. Prijetno presenečenje za celotno posadko. Skupaj se strinjamo, da je to eden najbolj urejenih in lepih krajev v Karibih. To ugotovitev veselo zalijemo v  obljudeni pivnici, kjer pred nami varijo lastno pivo. Pivo odlično tekne, le debelušna točajka nas na koncu osupne z računom. Si je dopisala 5$ za svojo napitnino. Postavko mi razloži kot »expected tip« in je že v seštevku računa… tudi to so Karibi..
Za danes je vremenska napoved napovedovala deževni dan in res nas opere kar nekaj ploh. Le oblaki tu hitro potujejo dalje in nalivi ne trajajo dolgo. Razen tisti v ranih jutranjih urah je bil zelo močan in nam je dobro opral barko.
Iščemo Rent-a-Car po zmerni ceni, a hočejo 60-75$ in še doplačilo za ameriško vozniško dovoljenje v višini 25$. Se ne damo. Janez se dogovori s taksistom Warrenom, da nas jutri pobere v marini in nas popelje po otoku za skupaj 125$. Oboroženi s turistično literaturo se vrnemo na barko. Po kosilu se posvetimo malo poeziji, malo branju prospektov. Janez me mora priklicati iz mojega pesniškega ustvarjanja, da se odpeljemo na kopno in še ujamemo posebne dirke rakov v naši pivnici. Pravi ameriški show.  V vseh prospektih najavljajo vsak ponedeljek v tem lokalu tekme rakov. Nabere se množica Ameriških turistov, mladih in starih, večina debelih in glasnih. Par Tito in Sue prideta s plastičnimi koriti. En je poln kopenskih rakov samotarjev v polževih hišicah. Tito priveže vrvico okrog noge Sue in s kredo na vrvici okrog nje zariše tri kroge. Center za štart, ciljno linijo in linijo za gledalce. Nato prične Sue pobirati po 2$ od gledalca, ki stavi na raka. Raka si vsak izbere sam in Tito mu na hišico prilepi listek z imenom. Dovoljeno je prinesti tudi svojega raka. Pobere kakih 50 tekmovalcev. Najavi bogate nagrade sponzorjev z otoka (večerja za dva, vstopnina, kuponi, ipd.). Nato Sue odtrobi vojaški poziv na štart, Tito pa v center prekucne škaf s tekmovalnimi raki in ti se vsak v svojem tempu zapodijo proti ciljni črti. Zanimivo je, da so manjši rakci hitrejši od velikih. Vsako rundo pobereta po 2 zmagovalca, ostale vrneta v škaf za naslednjo dirko. In tako ponavljata kvalifikacije… Veliko besed Tita v mikrofon in glasni odzivi publike.
Janezu uspe tokrat izpeljati rundo piva brez obračunane napitnine in po tem nas vzame noč. Na zasidrani barki, ki jo oceansko valovanje mirno ziblje v noč, se odlično spi. Popolna tema pred sedmo uro zvečer ti daje občutek, da greš pozno spat, a ura je šele devet. Vstati pred sončnim vzhodom ob pol sedmih zjutraj se pa tudi ne splača.. Se bomo resno naspali na zalogo-   

13.1.2015 Ogled otoka SAINT CROIX
Naš taksist Warren, ki ima ameriški veliki kombi, lepo očiščen in zgloncan je točen. Ob 9h nas pobere v marini. Trudi se, da nam v vlogi turističnega vodiča čim več pove o otoku.
Otok Svetega Križa (lokalci izgovarjajo St.Croix kot »sent kroj«) je v zgodovini dejansko zamenjal 7 zastav, doživel klasično karibsko suženjsko obdobje s plantažami sladkornega trsa in destilarnami ruma. Pod Danci, ki so otoku pustili najmočnejši pečat, so sužnjem leta 1848, precej pred Američani, mirno vrnili svobodo. Plantaže so propadle, obstale pa so destilarne ruma, danes najbolj poznani CRUZAN in Captain MORGAN. Imeli so ogromno rafinerijo, ki pa je zadnjih nekaj let zaprta. Takrat je otok zapustilo skoraj 3000 ljudi. Ostalo jih je še slabih 50.000. Tudi tovarna aluminija se ni obnesla. Tako je zdaj glavna finančna pomoč Amerike in turizem. Na zahodnem delu otoka je malo mlajše mesto Frederiksted, kjer pristajajo križarke z maso turističnih ovac vsak drugi dan v tednu. Vsa severna in zahodna obala je raj za potapljače. Zanimivo je, da otok ni vulkanskega nastanka, ampak tektonskih premikov ameriške plošče, zato je tu tudi točka kopnega, ki je najbližje oceanski globini 6000m. Na otoku je res opazno veliko šol, od osnovnih do univerze , na cesti, kjer se vozi po levi (!), pa veliko število rumenih šolskih avtobusov.
Warren je prijazen in skrben vodič. Popelje nas do plantaže WHIM, nato v mesto Frederiksted, pa čez hrib na severno obalo, nam pokaže Salt River Bay, kjer je pristal Kolumb in se bojeval s Karibi in Arawaki. Na koncu obiščemo še destilarno ruma Captain Morgan. Od daleč mislimo, da gremo v rafinerijo, toliko je ogromnih silosov in kemični tovarni podobnih stolpov. Kasneje izvemo, da tu proizvedejo-destilirajo 75 milijonov litrov ruma letno. Melaso kupujejo na borzah, največ iz Brazilije,  hrastove sode od burbonskih viskijašev, rum pa v cisternah izvažajo v Maryland USA, kjer ga polnijo in distribuirajo po svetu. Uraden sprejem in vplačilo vstopnice za vodeni ogled tovarne in degustacijo ruma. Mlada Američanka, ki pozna Slovenijo in jugoslovanske republike, saj je pred leti nekaj mesecev bivala v Firencah in obiskovala Jadran, je navdušena nad našim izgledom za seniorje. Namreč  starejši od 60 let imamo popust in namesto 10, plačamo le 3$. To se nam je res splačalo. Za ta denar smo samo mi trije povsem osebno obravnavani. Vse je namreč namenjeno avtobusom turistov s križark. Ogled trgovine s suvenirji in vsemi vrstami ruma po polovični (!) ceni, avtobusni prevoz skozi tovarno, na koncu pa še prijeten klepet z barmanko, ki nam po naši želji nataka vse sorte ruma in na koncu zmeša še vsakemu dva koktejla po lastnem izboru. Branka kmalu ugotovi, da se je rum prijema. Midva z Janezom tega ne priznava in pijeva dalje…  Zanimivo, kako nam je ta obisk polepšal dan. Vsi nasmejani na koncu še nakupimo resno ladijsko zalogo ruma, pod ugodno, seveda.
Še skok v supermarket, kjer nabavimo po malce (res samo malce) ugodnejših cenah od BVI še svežo zelenjavo in sadje, utovarjanje zalog na barko in že nas Warren zapelje do restavracije s priznano najboljšo lokalno kuhinjo. In res, sama ekzotika. Poskusimo školjko »konči« kuhano v zelo okusni čebulni omaki, priloga plantain banana (banana-kromir), kuhan grah, kepica lokalnega cmoka iz zelenjave in moke, pa avokado, itd. Všečno, živobarvno na pogled in cela kopica usklajenih okusov. Odlično. Zraven pa še Budweiser oz. Heineken. Spet smo srečni in nasmejani…
Na barki se ravno odpravljamo v popoldansko poezijo, ko nas z obale Coast Guard kriče povabi na HVF kanal 16. Danes sta se poleg nas zasidrali še dve jadrnici, obe točno na sredini vplovnega kanala. Tako nas vse tri prosijo, da se prestavimo izven plovne poti.  Presidramo se pod otoček Protestant Bay, kamor so Danci izgnali vse tiste prebivalce Christiansteda, ki so kdaj kritizirali čez državo. Zato je to otok protestnikov.  Ali si predstavljate, kako velik otok bi morali Danci izbrati za Slovence, ki kritiziramo čez državo..

14.1.2015 Ensenada Honda sidro, ISLA DE CULEBRA
Vremenska napoved PASSAGEWEATHER za danes še napoveduje vzhodnik z močjo 20-25 vozlov, kar je idealno za našo smer jadranja proti španskim Devičnikom. Janez mi najavi najbolj okusnega prascana svetu (celo boljšega od naših Srbskih bratov), ki ga pečejo samo na Culebri. Torej gremo tja. Nekaj več od 45 Nm prečenja na severoseverozahod. Seveda najprej uradna odjava iz US VI. Barko privežemo v marini, tankamo vodo, nato na carino k naši skulirani uradnici in po načrtovanem voznem redu točno ob 9.uri izplujemo. Zunaj kanala boj razvijemo genovo in s polkrmo zajadramo proti Culebri. Vetra 20+, oceanski val, a naš SOG (speed over ground) lepo med 6,5 in 7 vozlov.  Prvih 10 milj še kar visok val. Preseneti nas prijem ribe. Kako lepo zapoje laks na koleščku ribniške palice. Janez me opremi z borbenim pasom.  Vlečem jo ven kot kako ogromno mečarico, a na koncu je to kakih 80 cm dolga barakuda.  Branka pravi, da je prevelika. Če ima več kot 60 cm, je pojedla že toliko strupenih koralnih ribic, da ni več užitna za nas civilizirance. Pa jo spustimo nazaj v morje. Danes čakamo na tuno. Mogoče bo, imamo še nekaj milj do cilja..
  


nedelja, 04. januar 2015

BVI pod vodo

Nad vodo nič novega, izgleda na še eno zeleno zimo, temperature previsoke za sneg(25/31C)zato nekaj fotk BVI pod vodo.Avtor Sergej in GoPro






od vodo.Avtor Sergej in Gopro