Zgodaj zjutraj (ob 10.00) je marina office še zaklenjena in
zamrežena, zato ne moremo plačati marine. Kavica v bifeju, čakam še pol ure, nikjer
nikogar, gremo na barko, da izplujemo. Tudi v Imrayu piše, da so uradne ure tu
skrivnost. Opa,srečamo varnostnika in uradnika pristanišča (harbour
officer),ola-ola, takoj jima je znano ime Rhea, pot pot noge in nazaj proti
pisarni. Prijetnih 30 stopinj, sprehod itak ne škodi, no vsaj pisarna je bila
klimatizirana in varnostnik je za čuda sam izpolnjeval obvezni dve strani
prijave. El capitano samo podpiše. Pri državi zmagovito reče Slovenija no
Slovakia ha,ha. Ugotovim zakaj; ker je bil šofer kamiona in pozna LJ, KP ... Officer oba formularja vnese v računalnik in izračuna ceno priveza 12,94 eur! Lahko se odvežemo, takoj za lukobranom pred črno plažo vržemo sidro za
jutranje kopanje. Končno pravo morje, pravi Vlasta. Moj ugovor: to ni morje, to
je OCEAN! Jadramo proti koncu otoka, piha
vzhodnik 10 do sedla na otoku, ko prileti NW 18, morje se peni, Aljoša
ne krajša, zato letimo 7-8. Objadramo turistična naselja, dobesedno vklesana v
vulkansko skalo, zelenje je samo ob naseljih zaradi namakanja, v daljavi se že vidi
svetilnik (savudrijske velikosti) sredi plaže, za njim pa eno najkulturnejših
hotelskih čebelnjakov Moro Jablo (izg. Hablo). Sidramo pred čebelnjakom in 1nm pred marino, kopanje, posadka odplava do
plaže skozi turkizno modro vodo. Za razliko od drugih plaž tu ni mivke ampak
droben saharski pesek. Raj za otroke (toplo priporočam!). Popoldne veter ugasne,
odločimo se, da prespimo na sidru, to bo prvič in tudi zadnja priložnost, kajti
jutri odplujemo v Las Palmas, Gran Canaria, ki je tudi naša končna destinacija. Ponoči toliko vetra, da nas obrne bočno na valove in
barka se neugodno rola celo noč. No, bo pa jutranje kopanje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar