20.1.2014 Trinidad

Trinidad, ogled dveh NP, Asa Wright – deževni gozd, ptice– in Caroni Swamp– ptice, še posebej Ibisi. Jasse, potomec indijskih priseljencev, je odkril tržno nišo, organiziranje izletov, shopingov, poizkušnje lokalne hrane, obisk tržnice in supermarketov za nabavo hrane na barkah itd. Vzdržuje tudi VHF radio net 68 kanal, kjer dnevno obvešča o prihajajočih dogodkih. Je tudi glavni organizator navtičarjem vstopnic za aprilski karneval. Zanimiv, koristen in prijeten, ima pa svojo ceno. Z še dvema Kanadčanoma se odpeljemo skozi Port of Spain (POS) na SV, med potjo kot pravi turistični vodič razlaga zanimivosti Trinidada, otoka, ki ni vulkanskega izvora ampak se je pred  nekaj milijoni let »odtrgal« od J Amerike, zato je na njem rastlinstvo in živalstvo J Amerike. Ima okoli 1.7 mio prebivalcev, staroselcev iz J Amerike samo 10%, 50% afričani in 40% mešanica Indijcev, Kitajcev , nekaj Evropejcev in ostalega drobiža.Večina katoliške vere, ki so jo favorizirali kolonizatorji (Španci, Francozi, Angleži). Trinidad je bil sprva pomemben za pridelavo sladkornega trsa, na plantažah so delali  zasužnjeni staroselci, ker jih je bilo premalo, so uvažali sužnje iz Afrike. Ko Angleži ukinejo suženjstvo, se le ti razbežijo po otoku. Spet primanjkuje delovne sile, zato podjetniki namamijo Indijce (cca 140.000) sklenejo z njimi pogodbe  in jim obljubijo, hrano, bivališče, plačilo in po 5 letih še zemljo. No zgodi se jim ko našim delavcem v Avstriji in Nemčijo (preko SLO posrednikov) -denar jim poberejo za hrano in bivališče, denarja ne vidijo, dobijo pa nekaj zemlje. Vsi so imeli v pogodbi klavzulo, da se po 5  letih lahko vrnejo domov, vendar je večina ostala. Ko je cena sladkorja padla in je bil aktualen kakav, na otoku pospešeno rastejo plantaže kakavovca. Ko je aktualno črno zlato, se najdejo velika nahajališča nafte. Torej naravno bogat otok, ki pa so ga ropali beli kolonizatorji. Za božič se jim je zgodil tudi velik izliv nafte za Z v Parijskem zalivu. Po Jasseju ima Trinidad najbojljši kakav na svetu in je edini proizvajalec zeliščnega zvarka BITTER, izum nemškega zdravnika za želodčne težave.Videli tovarno, v kateri kakor pri Coca Coli, recept pozna samo 6 moških (!) ker ženskam ne zaupajo in se prenaša iz roda v rod.

Proti Asa Wright NP se vzpenjamo po od kamionov (iz kamnolomov) in hudournih voda uničeni cesti. Kmalu deževni gozd, ki pa je že malo »človeško« predelan zaradi pridelave kakava in sadja. Pravi nedotaknjeni deževni gozd obstoji le še na Tobagu. Med potjo vidimo drevesa kakavovca, manga, muškatnega oreha, indijskih oreščkov (rastejo na drevesu, ne pod zemljo kakor arašidi!) Sprehod po parku, ki je bil v bistvu plantaža kakavovca in limon. Ker so v oklico plataže prihajali ornitologi iz celega sveta, lastnik zgradi še hotel. Ko umre ptičarji pregovorijo vdovo, da spremani plantažo v NP in raj za ptice. Ob hotelu, kjer smo imeli odlično kosilo, nastavljenih veliko krmilnic, kjer se zbira neverjetno število ptic in fotografov iz celega sveta. Nekaj sem jih tudi sam ustrelil. Pot nazaj v dolino in počasi proti močvirju na Z strani otoka, 15km J od POS. Skok v čolne z ravnim dnom in izlet po kanalih močvirja med  vrstami mangrov (ločijo se po koreninah, ali rastejo  ven iz vode tanke, ven iz vode debelejše ali pa so ogromne zračne , 1-1,5 m nad vodo in šele nato v vodo). Uspemo  videti modro, belo, sivo čapljo, rdeč ibis, nekaj manjših ptic, netopirje, kače v krošnjah (hranijo se s ptiči) tuš večera pa vsakodnevno zbiranje ptic, predvsem rdečih ibisov na otočku sredi močvirja. Čez dan se te ptice hranijo z rakci med mangrovami, ko pa je plima ali prihaja noč se zberejo na otočku. Neverjeten pogled na vse te jate, ki hitijo na otok, da dobijo mesto za spanje. Drevesa se šibijo od ptic in izgledajo kot okrašena novoletna drevesa! Nepozabno!!!

Med vožnjo nazaj v marino, Jesse pove, da bo v nesladnjih dneh vojna in veliko mrtvih med narko karteloma, ker so v Ameriki zasegli pošiljko kokaina , 100mio usd, iz J Amerike pa naj bi prišel preko Trinidada, torej je nekdo dolžan veliko denarja... Kanadčana še povesta, da sta na radio netu zvedela za umor angleškega skiperja med ropom v Fort Viuxu, St Lucia! Tik pred nočjo v marini, priprave na jutrišnji odhod proti Grenadi, drink in spat.

21.1.2014  Trinidad-Grenada

Za pot potrebujemo 15 ur, moramo pa se še odjaviti na carini in imigraciji, ki ne začne pred 8 uro. Vseeno vtajanje ob 6.30, z boje na pomol marine, kjer dotočimo vodo in 30 min plovba do Chaguaramasa, imigracija, carina, nabava vode oz.poraba TT$ , točno ob 9 odrinemo na sever v zalivu motoriramo, ko pa pridemo v ocean, takoj jadra, napovedan jugovzhodni veter okoli 15, na naše veselje še ugotovimo, da imamo krmni tok 2,5 vozla.Bingo! vsaj enkrat dela morje za nas, nasprotno pa veter samo deloma. Južne smeri nikjer piha pa vsaj vzhod. No zaradi močnega toka in vetra do 15, izjemno lepo in prijetno jadranje, razen za Vladimira, ki prazni želodec in za to krivi včerajšnjo indijsko hrano. Ostala posadka BP, delamo med 7 in  8 vozli, GT jadranje! Krmni tok vztraja, V veter  tudi, barka pa tudi nad 7 vozlov. Pasiramo plinsko plščad Hibiscus, 30nm od Trinidada in prestavljamo naš planirani priho na Grenado iz 1 zjutraj na polnoč, pa 23 , pa 22!! Super. Pred zahodom sonca še ploha, bežimo pred ribiško ladjo, ki stalno obrača v našo smer. Prižgem še motor, no končno le obrne stran. Pred Grenado ponovno ribiške barke, seveda brez AIS signala, vklopim radar, še dva manjša čolna, vse pofočkamo in se jim izognemo, nekaj zmede na rtu Grenade z lučmi/ svetilniki, ko pridemo bliže, ugotovimo, da so od letališča. Nekaj čez 9 sidramo pred St.Georgesom, Grenada. Lepo, 85nm, 12 ur! Ker se ne mislimo prijavljati v Grenadi in zjutraj takoj nadaljevati proti St.Vincentu (SVG) izobesimo samo rumeno zastavo (Q=nisi sanitarno pregledan, ne smeš na kopno) za vsak primer, če bi slučajno prišla kontrola.Izgovor bi bil, prišli pozno, se gremo takoj prijaviti.

23.1.2014 Grenada – Union Island

Zjutraj takoj dalje na sever. Ko prejadramo in premotoriramo otok Grenado, se na naše razočaranje proti nam izza rt začnejo valiti valovi in pihati severvzhodni veter (točno 45st magn) 18-24 vozlov. Druga krajšava, nekaj genove in jahamo valove...Pasiramo podvodni vulkan, ki gradi Grenadi novo otočje, preletavajo nas boobiji (pikaderosi), ki lovijo ribe (mi tudi, pa so oni uspešnejši) kmalu pravi squall , ki umije barko ,spegla morje in se ob 15 uri na Z rtu Union Islanda prenehamo sabljati z vetrom in valovi (beri kresnemo prdo) in zadnjih nekaj milj motoriramo do Cliftona, UI.Anchorage yacht Club marina, tuna,gorivo, sprehod, internet, zadnji ugasne luč.

23.1.2014  Union Island – Mayreau,Saline bay

Ženski del nakupi sadja in obvezen ogled cunj, moški del na letališče prijava v SVG, potovalna agencija nakup kart za Binko in Vladimira  ,Grenada – Trinidad. Projekt za celo dopoldne. Ne Vladotova ne moja kartica ne prime za plačilo, skok na bankomat, pa kar agentka plača s svojo, midva dava cash. Hop na barko, posadka našpičena za odhod, njet! Jastoga še ni jaz bi pa rad vsaj fotke poslal, ker je dober internet. Ob 14 uri vse pod streho, tudi 2 kartona  plačanega  piva dostavijo na barko, psihične priprave na jadranje do 1,5nm Salina Baya. Iz Cliftona motoriramo, polno čeri, ko izdam ukaz jadra gor, Branka-smo že tle.No prav, pol pa sidro ven. Še en tektonski premik. Posadka odplava do plaže, skiper pripravlja jastoga po Lastovsko (kam smo prišli...)Pade zadnja steklenica vina (Jogan, a maš distributerja na Grenadinih?).

24.1.2014 Saline Bay– Salt WhistlerBay (oboje na Mayreau)

Zjutraj dotavljena naročena tuna, premik v sosednji zaliv, Salt Whistler Bay, tokrat ne pademo na finte, nič boje, sidro in nič jastoga na obali, tuna z zelenjavo v pečici. Ponoči obisk vegi netopirjev, požrli banano in načeli mango, posrali salon in kokpit. Na Trinidadu smo bili opozorjeni na njih, tukaj bili šlampasti, za kazen čiščenje.

25.1.2014 Salt Whistler Bay –Tobago Cays NP

Vse po starem kot prvič z Vlasto in Aljošo. Le manj vetra turkizna voda. Branka pogreša prodajalca tekstila, najcenejši daleč naokoli. Binka ,Vlado šnorklata, ne vidita razen napihovalke nič. Ponoči zvečer plohe, veliko se nas tušira na prostem, noč nemirna, vetra na sidru do 25. Barke plešejo, malo dežuram, vse pod kontrolo.Pri Desperadsu naročimo jastoga na žaru za naslednji dan.

26.1.2014 Tobago Cays – Saline Bay

Po kosilu v obalnem bifeju, se zaradi napovedanega vetra iz nedelje na ponedeljek, 30 vozlov in prehod fronte,  odločimo izpustiti predvideno točko obrata Canuan in se vrniti v  bolj varen Saline Bay. Posadka popoldne na sprehod v vas,majhna a polna bifejev, barov , glasbe, otrok kot šodra, nova šola, še lepša cerkev!?prijazni ljudje. Posadki sidrišče všeč, ostanemo še naslednji dan

27.1.2014  Saline Bay

Po Usgrib napovedi pričakovanega prehoda fronte ni, šla južneje. Veter prišel, vendar smo v zavetju , fašemo samo refule preko hriba. Zjutraj zanimivo opazovati handlanje domačinov z ribami in jastogi v zalivu. Očitno je tu baza nabave za vse BBQ po plažah bližnjih otokov. Fotografiram, pa mi prepovedo! krivolov?Posadka bere za bralno značko kot utrgana, jaz pišem zaostale dnevnike, katere skušam jutri v Cliftonu po odjavi tudi oddati.