Začenjava pot nazaj na sever, končna destinacija marina La Marin na Martiniku, kjer je že rezervacija priveza za cca mesec dni, ko skočiva domov. Iz sidrišča pred St Georgesom izplujeva proti Molienere Pointu, kjer je podvodna skulptura 28 človeških postav naravne velikosti na globini 5-7 metrov delo umetnika Jasona Taylorja ( 2005), s katero je hotel drugačen razstavni prostor od dolgočasnih belih sten galerij. Preplujeva L 1961 potopljeno italijansko luksuzno križarko Bianca C na globini 50-70m, domorodci rešili vseh 1000 potnikov in 600 članov posadke. Na otoku takrat še ni bilo hotelov, zato so do povratka domov bivali kar pri domačinih. Italijani so v pristanišču v zahvalo postavili bronast spomenik. Torej nazj k podvodni galeriji, ki je postala slavna, ko je National Geographic posnel oddajo o njej. Domačini jo sedaj prodajajo turistom kot 10 čudo sveta in jih vozijo tja na šnorklanje z vsemi možninmi plovili. Veževa se na bojo marine parka ( takoj izza rta ranger in vstopnica 10 USS!, dingi ,maske , plavutke in okoli rta do skulptur. Prvo naletiva na kip ženske pri molitvi , malo dalje pa v krogu z rokami sklenjenih 28 skulptur, ki bodo z leti dobili koralno patino. To kar naju je posebej fasciniralo je bilo na stotine, tisoče ribic in rib, sardel do lepih koralnih ribic. Super! Nazaj na barko in z jadri proti 33nm oddaljenemu Carriacou. Da bo vse v stilu Rhea jadra-čista orca na 15-20 vetra. Panulava, tokrat nič. Manjka Blaž ali Vlado.Orca naju »odnese » 4nm zahodno od sidrišča, namesto preleta jader, prda in direkt v zaliv Tyrrel. Sidro, takoj pripluje branjevec, ponuja prepovedane in zaščite ostrige iz mangrovskega marine parka (ko ga opomnim »ja, man we have to live from something too!«)S e dogovrimo raje za 1,5kg jastoga za pasto.
1
Ni komentarjev:
Objavite komentar