sreda, 12. marec 2014

Še nekaj fotk

 Bequia, Admirality bay, priljubljeno sidrišče
Bequia, Sužnjelastniki se vračajo na opuščene plantaže, kjer imajo velike haciende
 Bequia, Atlantska obala
 Barbados, Bridgetown, edino pristanišče na otoku
 Bridgetown, nakupovalna ulica(diamanti!) za turiste in banke za offshore davčne utaje
 Barbados, Bridgetown ,UNESCOva dediščina
 Bridgetown, UNESCO
 Bridgetown, obnovljeni parlament
 Bridgetown, kioski na avtobusni postaji
 Bridgetown, ribja tržnica-ni da ni, še prepovedano se dobi
 fileranje barbadošken posebnosti-leteče ribe
 prodajo jih toliko, da imajo na tržnici ,ki je ob ribiškem pristanišču kar tekoči trak za fileranje
Bridgetown, stari shoping center
 Barbados, Batsheba, Atlantik, surfarski paradiž
Batsheba, Atlantik mic po mic grize otok
 Batsheba, legendarni Soupbowl bar , obvezen surfarski pit(pivo) stop po surfanju
 Pirati so imeli še nekaj reda.........
 Plaže na jugu in zahodu Barbadosa , po katerih danes tako slovi
Najina plaža 100m od apartmaja
 brezplačni piling nog (jaz pa pivo v senci)
 Silver Sand, a must za kajtarje in windsurfarje
 Barbados, Oistins, ribja tržnica oz. kioski ob njej.Sveža riba kakor ob ulovu na RHEA
Babi Branka že močno pogreša vnuke........

9.3.2014 St. Anne sidrišče, Martinique




Po napovedi proti jutru prične dež in nenavadno pada pri oblačnem vremenu vse dopoldne. Jutri carinjenje in marina, kjer pustiva barko do 24 aprila...

8.3.2014 St.Lucia-Martinique




Zjutraj res piha VJV, 15 vozlov. Ob 9h odrineva proti 25nm oddaljenemu Martinku. Takoj za Pigeon Rockom že valovi Atlantika, vendar ugoden veter. Podoživljam naš prihod okoli tega rta po decemberskem prečenju. Laška orca, malo rolanja, malo tuša morske vode in ob 12.30 že na sidrišču St. Anne pred marino La Marin kjer sem hitro naštel vsaj 150 bark.

7.3.2014 Rodney Bay,St.Lucia




Dvignem servisirani rešilni splav, oderejo me za 885USD, servis EPIRBA ne opravim, ker tipa danes ne bo v službo, priprava barke za plovbo. Popoldan odjava na carini in imigraciji, jutri odrineva na Martinik. USGRIB in Weather on line obljubljata zmerne vetrove za spremembo malo bolj južnih smeri, če bo res, bo super!

6.3.2014 Muzej zgodovine Barbadosa




V bivših vojaških zaporih urejen muzej, ki skuša sramežljivo prikazati zgodovino Barbadosa od prvih priseljencev Angležev, sužnjelastništva , vojaško plat otoka, pa vse do osvoboditve od Angleške, 300 let dolge vladavine. Celo kraljica Elizabeta in Filip sta ga obiskala. Lepo prikazano življenje belih latnikov, narave na kopnem in v vodi, namesto prikaza mizernih razmer in izkoriščanja črncev, pa razstava o Afriki in razvoju človeka pod geslom: če ne veš od kje si ne moreš vedeti kam boš šel jutri...bla bla. Nazaj po kufre, letališče, LIAT tokrat demantira in odleti točno. Na letališču St.Lucia že čaka dogovorjeni taksist, ob 21 uri sva že na barki.

5.3.2014 Silver Sands, Barbados




Leteči kombi do wind surferskega punkta na JV otoka, samo nekaj kajtarjev, sprehod do South Pointa kjer je svetilnik in opozorilni stolp, ki oddaja v času prihajajočih hurikanov. Vroče popoldne, kuhana čakava bus za nazaj, ko ustavi starejša gospa in pove, da tu bus ne vozi. Kam gresta –do ribiške vasice v Ostinsu. Ponudi nama prevoz, mimogrede zapelje do svoje hiše, prinese nama dva jogurta !?i n odpelje do ribje tržnice. Za dol past! Posebnost te tržnice so kioski, kjer pripravljajo svežo morsko hrano, ob petkih in sobotah pa so fešte do 2 zjutraj. 80%domačini , ostalo beli gringosi kot midva. Udariva marlina na žaru (Blaž oprosti!), ogromne porcije in začuda sočna riba, ki ima sicer pusto meso. Slastno! Minibus domov, vabijo na karaoke zvečer, odklonim z obrazložitvijo, da če zapojem bo lokal takoj prazen.

4.3.2014 Batsheba, Barbados




Leteči kombi v center, nato primestni bus na vzhodno stran otoka, do surfarkega raja - Batsheba. Pokrajina ravna z malo griči, vse pobrito in sama polja sladkornega trsa. Barbados je eden redkih karibskih otokov kjer še pridelujejo sladkor. Malo pred vzhodno obalo se dvignemo v »hribovje« 200m nad morjem. Dva botanična vrtova, predvsem uvoženo tropsko cvetje in grmičevje in malo zadiši tudi po originalnem deževnem gozdu butične velikosti. Živali nimajo, razen uvoženih zelenih opic, avtohtone ptice so z gozdom izginile. Naenkrat se odpre pogled na Atlantsko obalo kjer se veliki valovi razbijajo na čereh, pred tem pa jih surfarji na valovih pridno izkoriščajo. Najboljši pridejo sem v času hurikanov-sept-november-prirejali so tudi že svetovno prvenstvo zato sem prihajajo surfarji iz celega sveta. Kljub temu pa infrastruktura, kot bi se čas ustavil. Nekaj apartmajev, en drag hotel(USD 140/noč) kiosk s spominki, zaprt resort, nedograjen kompleks, še vedno pa deluje prvi surfarski bar-Soupbowl bar &restaurant. Legenda! Miza je kabelski leseni kolut, plastični stoli, vsak drugačen, sediš na klancu in gledaš valove in surfarje na njih. Pivo malo dražje kot v trgovini, kosilo (leteča riba,zelo okusno) 7USD!, plastična vilica, serveita ni. Pravi surferji so tu doma.Ocean razbija obalo, odnesel je že železniško progo iz 19 stoletja , ki je povezoval V ,J in Z del otoka. Prodajalna kart danes stoji na skali, ki jo gloda morje in služi za preoblačenje sramežljivih turistov. Leteči bus nazaj do Bridgtowna in naprej kombi do apartmaja.

3.3.2014 Bridgetown , Barbados




Z že opisanim minibusom (10 sedežev za 22 oseb) za katere ne veljajo hitrostne in druge omejitve, šofer vozi z eno roko in upravlja 3 mobitele na armaturi, potrobi vsakemu pešcu, če gre gor, pogleda vsako žensko bitje in celo uspe pripeljati na glavno avtobusno postajo, se odpaviva na ogled glavnega mesta. Center je okoli mestne luke, ki je v bistvu edina globoka zajeda na celem otoku, zasedena s turističnimi bakami, big game fishing čolni in nekaj privatnimi plovili. Pred mestom širok zaliv z nekaj bojami in sidrišče za ev. navtičarje, kjer pa se barke guncajo kot otroci v Tivoliju. Sprehod do mestne ribarnice tik ob ribiškem pristanišču.Velik kompleks, v bistvu klavnica za ribe! Viličarji na paletah vozijo ogromne tune, mahi mahi, delfine!!, marline, mečarice, wahooje, barakude... vse že očiščene in brez glav in repov, pripravljene za fileranje in prodajo. Največja zanimivost za naju po so bile na tone letečih rib. Barke jih pripeljejo v plastičnih konternerjih z ledom, tu pa jih filerajo za restavracije in domačine. So velikosti 20-25 cm, delavke(ci)jih filerajo s svetlobno hitrostjo. Za eno neporabijo minute!!-luske, drobovje, hrbtenico z glavo in repon potegnejo v dveh rezih noža, kosti krilnih plavuti in file pripravljen za sendvič.Večje ribe filerajo z MAČETAMI, 1meter dolg mahi mahi je očiščen, brez kože in hrbtenice v 2-3 minutah! Kupiš ribo in ti jo pred tabo sfilirajo.Še posebnost- pri vsej hitrosti dela nisva opazilo niti enega ribiča, ki bi mu manjkal prst. Za tuš pa na koncu najdeva še tekoči trak cca 20 ljudi, ki filerajo leteče ribe.Prava industrija.I n zakaj toliko letečih rib- J Ameriška reka Orinoko prinese toliko planktona , da je rib kot drv! Ko Freda, latnika apartmajev , zvečer vprašam, kako dovolijo pobijanje delfinov in marlinov odvrne, da pri njih niso ogrožena vrsta in jih je ogromno predvsem zato, ker jih ne lovijo za Japonce in tudi njim ne dovolijo loviti v barbadoških vodah! Itak pa pri vas v Evropi je vse ogroženo, kmalu boste še podgane zaščitili. Kmalu za ribarnico se prične od UNESCA zaščiteno staro kolonijalno jedro z obrazložitvijo, da gre za prepletanje kolonijalne, afriške , creolske arhitekture .No vidiva samo tri glavne nakupovalne ulice, namenjene tisočem turistov , ki jih pripeljejo križarke (tudi po 10.000 na dan!) kmalu pa levo in desno stari slami majhnih hišic in propadajočih objektov. Dobro so nategnili UNESCO. Če Zoki naredi na barju mostiščarsko vas polno butikov in spominkov, čolni prevažajo turiste do njih, doda še malo Emone, pa ni hudič ,da ne bi šli pod UNESCO! Kosilo na ulici , tržnica sadje in leteči kombi nazaj domov.

2.3.2014 Barbados



Najvzhodnejši Karibski otok oddaljen 70 nm od ostalih. Jadralsko nepriljubljen otok zaradi težjega dostopa iz zahodne smeri niti nima mirnih sidrišč (vsa so izrazito zibajoča (roli) in tudi ne nobene marine. Najlažje dostopen kot prvi postanek pri prečenju Atlantika ali pa iz severnih otokov, npr Martinik ali celo severneje. Zato odločitev za letalo. Prvi prebivalci so verjetno bili Arawaki in Caribi iz J Amerike, ki pa so otok zapustili okoli l.1200. Odkrije ga ponovno Kolumb, kot nenaseljen, z deževnim gozdom poraščen nizek otok (300m najvišji kucelj). L 1625 Angleži dostavijo v kolonijo 80 priseljencev, da bi tu gojili tobak. Posekali del gozdov za plantaže tobaka, kmalu jih Nizozemci prepričajo v sladkorni trs kot bolj dobičkonosen produkt in vrli Angleži res v 30 letih podrejo VSO hosto in uredijo plantaže sladkornega trsa. Uvozijo množico sužnjev iz Afrike in mastno služijo s prodajo sladkorja še naslednjih 250 let. 2 upora sužnjev z vojsko gladko zadušijo.1880 abolicija, dobro desetletje jih še naprej izkoriščajo in nato s težavo uvedejo parlament. Prvo ustavo pomaga napisati George Washington, kasneje prvi predsednik ZDA. Po padcu pridelave sladkorja se otok, katerge največja znamenitost so lepe in dolge mivkaste plaže in neverjetno zeleno morje, posveti turizmu. Zadnja leta postaja slaven tudi ker estrada in drugi mogotci kupujejo in zidajo vile ob zahodni (zavetrni) obali.

Vstajanje ob 04 zjutraj, taksi do letališča, tam pa 2,5 urna zamuda , poletimo šele ob 10h (Caribska avio kompanja LIAT ima podoben sloves kot včasih v jugi JAT –Joke About Time..). Na Barbadosu izveva od angleža, da so mu na Antigui stornirali let, ker pilot ni prišel v službo! Lahko pa poleti z naslednjim letom za doplačilo 60 USD!! Pokličeva lastnika apartmaja za backpackerje, da naju prepelje iz letališča do apartmaja v 150 let stari hiši in letom ustrezno opremo ter WC in kopalnico na hodniku. Za 4 noči bo že je pa res, da je čisto in tudi ustrezno poceni ter druga vrsta do mivkaste plaže in turkizno zelenega morja in samo 100m od najboljšega bara (Carribe bar &restaurant) na jugu otoka. Seveda sloves takoj preizkusiva z pivom in legendarnim sendvičem z letečo ribo ter rezervirava mizo za večerni happening. Ob glasbi se prično zbirati angleške gospodinje zrelih let in vsaka ima pod roko črnega mladca ,za katera bi težko rekel , da je njen sin.....

torek, 11. marec 2014

1.3.2014 Rodney Bay, IGY marina

Jutranja kavica in internet v kafiču, nato razsoljevanje barke, pospravljanje in priprava za jutrišnji odhod na Barbados. Soseda, Avstralca, prosiva, da vržeta uč vsake toliko na Rhejo.

ponedeljek, 3. marec 2014

28.2.2014 Marigot Bay


Zbudiva se v megleno in oblačno jutro, temno, rosi , plohe, spominja na tisti strašni 24.december 2013 vendar brez vetra in manj dežja. Marigot bay nas res ne mara! Prijava v novo državo, pade odločitev, da ne ostaneva še eno noč in greva naprej proti Rodney Bayu, kjer se je začela naša Karibska pot. Samo 8nm, veter v gobec, prda, loviva 12 uro , da oddava rešilni splav na servis. Marina, privez, uspešna rezervacija leta na Barbados,kamor odletiva v nedeljo in se vrneva v četrtek, 6.marca. Od 23.decembra do danes prejadrano (samo) 580nm, do Trinidada (23nm še manjkalo do J Amerike ) in nazaj.


27.2.2014 St.Vincent –St.Lucija


Že ob 7 odrineva, čaka naju 48nm do Marigot Baya.Veter kot naročen, laška orca, Rhea leti 7-8.5! GT jadranje , za pot porabiva 2 uri manj od planiranih, po Blaževem nasvetu panulam kot pri norcih, nič. Je bil pa zato pred nama večji mojster –blue foot booby (pikaderos)- kot delfini je jadral pred kljunom barke, gruntam zakaj? Lovil je leteče ribe, ki so skakale iz vode pred barko! Tamanil jih je vsaj 5nm,užitek je bilo gledati njegova pikiranja v vodo! Še nikoli videno! Sidranje v Marigot Bayu. Prijava na St.Lucijo naj počaka do naslednjega dne.

26.2.2014 Bequia – Wallilabau( St Vincent)


Sidro mu je držalo! Odjava na imigraciji, carini, srečam volka, mu povem da me je presidral in da odhajam, ga pobaram če bo na barki, vendar ne ve, lahko pa kar brcnem ali odrinem njegovo barko....Vseeno je prišel, pomagal odriniti, pomahal , srečno , gremo.15nm orca, med otokoma v prelivu že Atlantski valovi , ki se za otokom St Vincent umirijo, preseneti pa naju ob koncu severozahodnik!!?? Sicer ne močan, ampak od kje? Sidramo pri Piratih iz Karibov, zaliv Wallilabao, zahodna stran otoka, pihajo vzhodni pasati, v zaliv pa zahodnik! Naslednje jutro ugotovim, da mora to biti lokalni pojav zaradi visokih hribov. Po dveh mesecih jadranja in ko misliš, da poznaš vse njihove trike, mi uspe domačin bojo prodati 2x! (ovce so zato da se jih striže). Po dolgem času mirna noč, skoraj grozljiva tišina.

25.2.2014 se vedno prbita na sidru


Prebudi naju pojoči slavček na surfu. Priveslal 1nm in pripeljal obljubljenega red snaperja! za dol past, imel je še dve manjši ribi, nisva kupila, pa je prosil za špagete, da si jih sam naredi... Dobil in veselo odpel in odveslal domov. Polepšala sva mu dan z zavitkom špagetov! Taksi čaka, gremo. Zaliv z Z rta, druga stran otoka, najprej Potery (lončarska delavnica), ki jo ima Norvežanka in je sedaj znamenitost otoka!!!?? Leta 1979 jadrala mimo St Vincenta, izbruhnil vulkan, zbežala z možen na najbližji otok-Bequia, se zazljubila vanj in ostala! Dalje na opuščene sladkorne plantaže do vzgajališča želv, ki pa je bol joke kot vgajališče in spominja na Cerkniške ribiče, ki ob presušenem jezeru najprej napolnijo svoje skrinje z ščukami, nato pa pokličejo novinarje, kako se trudijo reševati ribe. Ti tukaj pa lupijo turiste z 10 usd vstopnine v treh škafih pa imajo nekaj želv, če jih kdo slučajno najde na plaži in prinese. Niso senca projekta na Galapagosu! Opuščena polja sladkornega trsa so sedaj haciende Angležev , Američanov in Kanadčanov. Vzorec na karibih je enak- Evropejci zavzeli otoke, prvo sladkorni trs, nato tobak ali kakav, sužnji, potaplanje ladjic med Angleži in Francozi ter ustrezno prehajanje lastništva ( Španci so šli lažjo pot- namesto plantaž in sužnjev so raje ropali zlato v centralni in južni Ameriki, mimogrede v Panami so v 5 letih pobili od 16 do 20 mio indijancev!!!! halo Haag, genocid ne zastara, nato osamosvajanje otokov in prihod belcev nazaj v letne rezidence. Bravo bela rasa! Bequia pa ima še posebno zgodbo: prvi prebivalci Arawaki (J amerika), ki jih preženejo bojeviti Caribi. Na Bequi nasede ladja z sužnji iz Afrike, Caribi jih rešijo in sprejmejo za svoje. Kmalu ugotovijo, da so črnci prehudi, zato jim začnejo pobijati moško populacijo. Črnci udarijo nazaj, pobijejo moško populacijo Caribov iz z njihovimi ženami zginejo v hribe ter se bojujejo s prihajajočimi Angleži in Frncozi. Šele močna angleška vojska jih porazi in prežene v današnji Honduras. Naprej je zgodba jasna , konec pa tudi-lepi vikendi belcev na bivših plantažah.....Barka, kopanje , planirani odhod na sever odpade, red snaper, siesta. Zvečer sprehod po vasi v pričakovanju turističnega vrveža-ob 6 vse zaprto in prazno. Zatakneva se na kiosku hitre hrane-pane zaradi nje ampak tip vrti blues in reggy komade Stonsov! Balzam za ušesa. Ob povratku na barko samo 10m pred nama binglja na sidru razpadajoča alu barka z starim morskim volkom.vse razsuto, cinglaj, binglja on pa kot da ni nič. Po uri dežuranja obupam in upam, da mu vsaj sidro drži.

24.2.2014 Bequia, Admirality Bay.


Ob jutranji kavici preseneti branjevec, pa ne z čolnom ampak surfom!? Sedi na kašeti iz stiropora in vesla z ENO planko iz ograje!! poje, pozdravlja in prodaja sadje iz dveh Jupol škafov na srfu.suh kot preklja (40kg brez zob), kupiva limone za podporo junaku in ga pobarava za ribo.Obljubi red snaperja za naslednje jutro (si mislim malo morgen bo pripeljal). Oddingirava v vas, kakšno presenečenje, veliko bolj živo kot decembra! Dogovoriva taksi ogled otoka za naslednji dan .Barka, lenarjenje.

nedelja, 2. marec 2014

23.2.2014 Mustique- Bequia

Zjutraj še k ribičem na obalo po jastoga za večerjo na Bequi. Internet, Dnevnik, kavica in nazaj na barko, počakava na popoldne, ko se veter obrne na rahle južne smeri in dvigneva sidro. Lepo jadranje, laška orca ,13nm do Bequie. Za spremembo ni več obupnega rolanja kot 25 decembra, lep večer, še boljši jastog ter cabernet S in Souvignon blanc.