3.3.2014 Bridgetown , Barbados

Z že opisanim minibusom (10 sedežev za 22 oseb) za katere ne veljajo hitrostne in druge omejitve, šofer vozi z eno roko in upravlja 3 mobitele na armaturi, potrobi vsakemu pešcu, če gre gor, pogleda vsako žensko bitje in celo uspe pripeljati na glavno avtobusno postajo, se odpaviva na ogled glavnega mesta. Center je okoli mestne luke, ki je v bistvu edina globoka zajeda na celem otoku, zasedena s turističnimi bakami, big game fishing čolni in nekaj privatnimi plovili. Pred mestom širok zaliv z nekaj bojami in sidrišče za ev. navtičarje, kjer pa se barke guncajo kot otroci v Tivoliju. Sprehod do mestne ribarnice tik ob ribiškem pristanišču.Velik kompleks, v bistvu klavnica za ribe! Viličarji na paletah vozijo ogromne tune, mahi mahi, delfine!!, marline, mečarice, wahooje, barakude... vse že očiščene in brez glav in repov, pripravljene za fileranje in prodajo. Največja zanimivost za naju po so bile na tone letečih rib. Barke jih pripeljejo v plastičnih konternerjih z ledom, tu pa jih filerajo za restavracije in domačine. So velikosti 20-25 cm, delavke(ci)jih filerajo s svetlobno hitrostjo. Za eno neporabijo minute!!-luske, drobovje, hrbtenico z glavo in repon potegnejo v dveh rezih noža, kosti krilnih plavuti in file pripravljen za sendvič.Večje ribe filerajo z MAČETAMI, 1meter dolg mahi mahi je očiščen, brez kože in hrbtenice v 2-3 minutah! Kupiš ribo in ti jo pred tabo sfilirajo.Še posebnost- pri vsej hitrosti dela nisva opazilo niti enega ribiča, ki bi mu manjkal prst. Za tuš pa na koncu najdeva še tekoči trak cca 20 ljudi, ki filerajo leteče ribe.Prava industrija.I n zakaj toliko letečih rib- J Ameriška reka Orinoko prinese toliko planktona , da je rib kot drv! Ko Freda, latnika apartmajev , zvečer vprašam, kako dovolijo pobijanje delfinov in marlinov odvrne, da pri njih niso ogrožena vrsta in jih je ogromno predvsem zato, ker jih ne lovijo za Japonce in tudi njim ne dovolijo loviti v barbadoških vodah! Itak pa pri vas v Evropi je vse ogroženo, kmalu boste še podgane zaščitili. Kmalu za ribarnico se prične od UNESCA zaščiteno staro kolonijalno jedro z obrazložitvijo, da gre za prepletanje kolonijalne, afriške , creolske arhitekture .No vidiva samo tri glavne nakupovalne ulice, namenjene tisočem turistov , ki jih pripeljejo križarke (tudi po 10.000 na dan!) kmalu pa levo in desno stari slami majhnih hišic in propadajočih objektov. Dobro so nategnili UNESCO. Če Zoki naredi na barju mostiščarsko vas polno butikov in spominkov, čolni prevažajo turiste do njih, doda še malo Emone, pa ni hudič ,da ne bi šli pod UNESCO! Kosilo na ulici , tržnica sadje in leteči kombi nazaj domov.