6.05.2014

Fotkanje lagune in koralnega grebena je najlepše med 11 in 14 uro. Oddingiramo na obalo ( z ponvijo za tuno) in ugotovimo, da ob torkih, restavracija ne dela, čeprav smo se z sefom dogovorili za ribo... Nič zato, fotkamo, srečamo dostavljace vode, bi vodo, ne hvala, bi pa ribo. Riba bo jutri, nas jutri ni, čez uro na barko prinesejo 1kg očiščene barakude za 3 usd, pošteno! Odsidramo in nazaj v Los Roques, kjer se moraš odjaviti dan pred odhodom. Sidramo pred vasjo, z Maretom oddingirava na obalo za odjavo in pivo, Branka skoči na barakudo. Greva po navodilih do imigracije, kakor so naročili ob prijavi, jok prvo do guardacoste, nato k nam. Peš po mivki in 32 C do obalne straže, cato zbudi sefa, nič mu ne štima v nasih papirjih (katere so nam dali njihovi uradniki) nekako zglihamo, dobiva vse žige, nazaj do imigracije, vsi lokali zaprti, piva ni niti za vzorec, grlo suho kot poper, restavracije zaprte, mi pa z šopom bolivarjev za propadlo kosilo pri Francki. Nič, imigracija, dobiva celo potrdilo Bank of Venezuela za na črno menjan denar....Končno free to go. Zavijeva v prvo trgovino kupiva 2 gina in dva ruma reservee po 5 usd/kom, tako da nam ostane samo 300 bolivarjev ( 65usd ) za spomin. Menda, pa na Bonaraie pridejo venezuelci prodajati sadje in jih tam pretopimo v mango ali papajo. Nazaj na barko, slastna barakuda in okisan krompir. Priprava za jutranji odhod na zahod proti 45nm oddaljenemu grebenu Barloventu domovanju nenaseljenemu koralnemu grebenu z tisočimi boobiji (pikaderosi, strmoglavci) vseh barv in nacionalnosti.Modri, rdeči, rjavi , beli, tudi kak mešanček iz one night standa...