9.7.2013 - Puerto Calero

Zjutraj vzamemo rent-a-car in se odpravimo na ogled nacionalnega parka Timanfaya (fire mountains ali po domače ognjeni hribi), bivše ribiške, sedaj turistične vasice El Golfona na zahodni strani otoka, starih solin in Playe Blanca na skrajnem jugu otoka. Fascinira nas urejena pokrajina, v naseljih ogromno palm, vse hiše bele barve, redka polja; kot oglje črna vulkanska zemlja,kjer nič ne uspeva brez namakanja. Sladko vodo  pridobivajo z desalinacijo iz morja, hiše domačinov pa imajo ravne strehe, kjer ob dežju zbirajo deževnico v sode na strehah. Peljemo do mesteca Yaiza, kjer se usmerimo v nacionalni park. Vozimo po planoti prekriti s črno ali temno rjavo lavo do mitnice za vstop v park, kjer se že pričenjajo prvi hribi, vsi vulkanskega izvora. Lanzarote, otok vulkanskega izvora, je leta 1730 prizadela naravna katastrofa. Južni del otoka se je spremenil v pokrajino vulkanskih izbruhov, ki so trajali celih 6 let! Lava je prekrila celotno pokrajino, uničila vso floro in favno, mesta  in vasi. Prebivalstvo se je umaknilo na sever. Pripeljemo se lahko le do restavracije in razgledne točke, od tam pa je organiziran ogled z avtobusi. Pokrajina kot na luni, ozka in včasih prepadna cesta po polju ognjeniških žrel, skozi enega so celo speljali cesto. Enkratno! Kako naju spominja na Bartolomej na Galapagosu, ki pa je nastal pred 500 leti. V restavraciji pečejo meso na vročem zraku, ki piha iz kraterja. Leta 1825 je področje prizadel nov izbruh, mnogo manjši in z veliko potresnih sunkov. Posebnost je bila množica gejzirov slane vode. Uničena polja obnavljajo na dva načina; z odstranjevanjem 2-3 metre debelega sloja lave do prvotne zemlje ali s fertilizacijo vulkanske mivke. Od tu črna polja. Bele hiše okrašujejo z črno opeko ali kamenjem istega vulkanskega izvora. Neverjetno, kako revitalizirajo pokrajino izven nacionalnega parka. Okolice hiš čiste in urejene, vsi prijetno presenečeni. Skok do El Golfa, kočerja orada in red snaper, siesta v ležalnikih, kjer gledamo proti Karibom... Na izhodu iz vasice naslednja zanimivost- črna plaža, za njo zeleno jezero in nad plažo vulkanska stena. Ura že 6, zato odhitimo naprej proti solinam, ki propadajo bolj kot naše Sečoveljske, včasih pa so tam pridelali 10.000 ton soli letno. Še od daleč pogled na hotelsko džunglo v Playi Blanci, ob 8 zvečer nazaj v marini. Obvezen tuš, nato pa na Guinness v restavraciji z živo glasbo za stare rokerje (60. in 70. leta) in večer je bil popoln.