Posadka spi kot ubita celo noč do 9. zjutraj. Očitno smo
morali nadoknaditi nočna jadranja. Zbudimo se v oblačno jutro, napovedan celo
dež, jutranje kopanje pa odpade tudi zato, ker morja ni. Oseka cca. 2m, mivkasta
plaža 50m od morja, do njega pa špičaste skale. Branka gre takoj po svež kruh in
plačat marino, saj je bila včeraj nedelja in ni bilo nikogar. Ko vstopi v Marina office in pove, da bi rada plačala, mojster zahteva dokumente, ki jih nima s seboj, saj
si je dežurni včeraj zapisal podatke.Vljudno se ponudi, da jih prinese,
vendar ko mož ugotovi, da smo bili v marini samo eno noč, pove da je gratis in naj se imamo
lepo še naprej. Ko jo pobaramo, kako ga je šarmirala, samo pove, da je bil tip
kot bi naša Urša rekla lep, da ga objameš in odneseš domov. Sicer je mesto in
očitno tudi marina malo boemska, vse se odvija počasi, pijača in hrana poceni, v
marini pa ni ne elektrike ne WC in tuša. Je pa polna domačinov in nekaj starih morskih mačkov, ki tam visijo
po mesec ali dva na poti po oceanih in morjih. Pred zajtrkom se Branka in Aljoša lotita razsoljevanja
barke, pri tem pa najdeta še pošušenega lignja. Sledi obilen zajtrk in kavica za mizo in ne na kolenih kot zadnjih 5 juter, tako da se odvežemo šele ob 11.30. Iz
marine na sever do rta Lanzarota, kjer po rtu kmalu razvijemo jadra, še prej panula v
vodo, ki pa gre kmalu ven, saj nas spremlja čoln obalne straže, tu pa je ribolov
prepovedan. Lepo jadranje ob Lanzarotu, pri čemer krmni vetrovi menjajo
smer iz leve na desno (da ne zaspimo), zato so potrebni preleti genove. Obala Južne obale je manj
strma in bolj poseljena, gledamo "stara" ribiška naselja, ki so danes velika bela apartmajska naselja, prekinjena z
hotelskimi kompleksi. Jadramo mimo glavnega mesta otoka Arrecife z glavnim pristaniščem Los Marmoles, kjer je privezan avtobus
a la Costa Concordia, veter počasi iz NE obrača na E in SE, že orcamo, nato pa
veter ugasne. Zadnjih 5 nm na motor. Pokličemo marino Puerto Calero
na kanalu 9, na spremnem pontonu že čaka marinero, ki po pregledu dokumentov barke določi E22, nas usmeri tja in tam tudi pričaka. P. Calero je ena najlepših
marin, čista, urejena, polna restavracij, butikov, barov... Poznana je tudi
po bitvah iz polirane medenine (Tepeš jih opisuje kot pozlačene). Obvezen obisk
recepcije in gora formularjev. Aljoša čaka v preddverju, oba s prašnimi usti. Po
formalnostih sledi prvi bife s pivom in zgovorno ter prijazno Španko. Bife se izkaže za argentinska restavracija, zato se že dogovoriva
za večerjo. Tuš, sprehod, ženski del gre v shopping. Ker jih ne dočakava, greva kar k najini Španki na argentinsko predjed in pivo. Večerja se zavleče pozno v noč (tudi račun
je bil ustrezno dolg), še ognjemet(!?) in spat .
Ni komentarjev:
Objavite komentar