Potepanje z Rheo : Hei hou!!

Na božičnega večera dan smo odpluli iz Rodney baya proti jugu, cilj je bil Marigot bay, ki je pregovorno varen tudi med hurikani. Na pumpi za gorivo srečamo pravega Kanadskega božička z ženo, prijazni prodajalec sadja iz čolna pa nam za nekaj $ papirjev in ruma proda kokosove orehe-rutinsko jih odpre, in da, kokosova voda je res osvežujoča. Kot se spodobi, jih napolnemo z rumom in mešanica okusov je naravnost božanska, oziroma nekoliko pozneje prav satanska... : )

Rodney bay, ta plastični evro-ameriški izdelek v Karibskem okolju, še ni eno miljo za krmo, ko se nad Rheo stemni, iz vzhoda prihrumi divji veter, in poletimo proti jugu...grom in strele napovejo veselico, in že čez nekaj ur obala izgine v nizkem oblaku, mi pa se znajdemo sredi hurikanskega deževja. Tu se že ob 17.30 stemni, tako da šibamo kar se le da hitro proti Marigot bayu, vsem je jasno, da se nam obeta »čudovit božični večer«. V mraku in vodoravnem dežju vržemo sidro na pravo mesto, preko 45kt vzhodnika nam sidro vrhunsko zatakne in pade noč. A je precej svetla, zaradi strel. Okoli nas je še 9 jadrnic in katamaranov. Celo božično noč se izmenjujemo v kokpitu, dež naliva že preko 10 ur, takšne količine dežja še nihče od nas ni doživel, a vsaj veter je pred polnočjo popustil. Ob 3h zjutraj se vse skupaj stabilizira, in do 7h si le privoščimo pravi spanec.. A ob zori se pokaže realna slika – popolnoma kalno morje vse okoli nas do horizonta, polomljene palme, ograje, strehe, potopljeni čolni lokalcev...čez čas izvemo da je celina, kraji, vasi, doline in ceste, ki smo jih še dan pred tem obiskali, popolnoma uničeni. Preko 8 ljudi je mrtvih, in še nekaj pogrešanih. Preko St. Lucie in St. Vincenta se je dejansko sprehodil nepričakovan hurikan, h sreči brez vetra, značilnega za hurikane!! Takšni vremenski pojavi so dokaz vse manj predvidljivih vremenskih vzorcev. Vreme se dogaja in spreminja danes, okoli vas, nas, povsod. Vse preveč pobožni domačin mi je zjutraj zatrjeval, da bil je ta mali hurikan božja kazen-češ da se za božič zakolje vse preveč živali, vse preveč je krvi, in da je prišel nebeški dež, ki da je vse to odplaknil...no, kakorkoli že, res je bilo brutalno.

Jutro je bilo vseeno spokojno, a nad nami še vedno črni oblaki in dež. Naredimo premik iz sidra na bojo, v notranjost Marigot baya, ki slovi kot najlepši ter oh in sploh zaliv v Karibih. Vsak od nas in vas ima svoj najljubši zaliv, vsake oči svojega malarja, a jaz pravim da ga ni čez Skriveno luko. Po mirni noči na boji odjadramo na jug, do otoka St. Vincent. Za krmo dve panuli. Večja je »po propisima« nastavljena za velikega wahooja, mojo manjkajočo trofejo. Jadramo z genoo, pol krmo, 7,4 kt sog, ko na skrajnem jugu otoka vržem pogled proti vabi (oranžno črn silikonski lure v kombinaciji s svežim ballyhoojem, vaba je cca 35cm dolga, pred njo 5 teaserjev), in v istem trenutku kot projektil iz morja poleti okoli 130cm dolga srebrna riba-wahoo! V sekundi, 1,5m nad gladino otrese z glavo, vaba opleta okoli ribe, vse skupaj pade v morje, a rola niti ne zzzzzzaropota. Konec. Navijem v barko, ballyhoo je odrgiznjen na polovico, prav tako silikonske lovke na umetnem luru. 1:0 za wahooja, le vsi smo se načudili velikemu pljusku za krmo. Janez pravi, da mi je wahoo v zraku pokazal še sredinec, but i'll be back.

Šibamo dalje, pred zahodom se zvežemo na obalo zaliva Walilabou bay, kjer se je pred leti snemal film Pirati s Karibov..scena je res gusarska..vredno obiska. Na obali, v starih kulisah filma, je skrita carina in bar z rumom. Oboje opravimo BP.

Danes je 28.12. Smo na jugu St. Vincenta, v »marini« Blue lagoon, dobimo štrom in vodo, ponton pa valovi guncajo 1m gordollevodesno, namesto muringa uporabiš kar bojo pred premcem, krma pa na ponton. Popoldne najamemo taxista Ozzyja, in naredimo ogled južnega dela otoka. Takoj je jasno, da je St. Vincent še zadnji večjih Karibskih otokov, ki jih ni pokvaril masovni turizem. Otok je še pristen, s kljub burni zgodovini prijaznimi in skromnimi lokalci z divjim pogledom, urejenim kaosom v glavnem mestu Kingstown ter nedotaknjeno in neprehodno notranjostjo nad katero je na stand by preko 1.200m visok vulkan. Danasnji vecer smo zaključili ob glavni ulici Kingstowna, v kiosku-leseni baraki z roštiljem, kjer imajo lokalci vsako soboto karaoke. Na voljo nam je bil tudi »ubijalski« rum, s 84% alkohola...zvezda večera je bil poleg karibske kraljice karaok Sexy Joeclyn vsekakor Aljoša, ki v sebi nevede skriva tudi pevski talent.

Ura je okoli polnoči. Ekipa že spi/smrči. Jaz še lovim po tipkovnici bežeče tipke, majhne so.. tu se naše skupno potovanje končuje. Zame je bilo prečenje Atlantika z jadrnico vsekakor edinstvena pot v neznano, ki si zasluži popolnoma svoje poglavje v moji knjigi življenja. Veseli me, in ponosen sem na to, da smo vsi trije Janez, Janko in jaz vse stresne situacije in težje odločitve, uspeli prebroditi brez enega samega spora ali navzkrižnih interesov. Pravzaprav je bil skupni imenovalec celotnemu prečenju enostavno - smeh in optimizem. In to je ključno na tovrstnih odpravah, team spirit - ko to štima, so vsa dejanja, naloge in življenje na jadrnici samoumevna. Tedaj se potovanje iz iluzije prelije v nepozabno Rhealnost.

Janez, Branka, Vlasta in Aljoša jutri odjadrajo proti Bequi in Grenadinom (imajo pooblastilo za ulov wahooja). Jaz in Mojca pa nadaljujeva z gusarskim hanimunom na St.Vincentu, 30. pa odletiva na sosednji Barbados surfat.

Vsem vam želim(o) še vse dobro in srečno 2014!

BlažH.

Branka, Aljoša, Vlasta in ogromna štosštanga na vrhu Peagon Islanda.

Božiček na tri načine.

Yaaa maaan!! Full power!

Bližamo se Marigot bayu - zaradi obilnega božičnega deževja so iz strmih obal, iz pragozda, prihrumeli številni slapovi, ki so morje v nekaj urah spremenili v Balaton.

V epicentru.

Božični večer..

..so popestrile le vse naokoli sikajoče strele.

Po Karibih vandra ogromno vagabundov, živečih na takšnih in podobno vzdrževanih jadrnicah. Privežejo se med mangrove in živijo preprosto življenje- stressless ali pač?

Zapuščamo St.Lucio, pogled na Pitone.

Prihod v Wallilabou Anchorage, St.Vincent.

Karibieaaaaan styleeee yaaa maaan!

V Wallilabou bayu te že med pristajanjam oblegajo domačini na čolničih, srfih, in ti prodajajo sadje, verižice, zapestnice...res se ni prav dosti spremenilo izpred 400 let.

Brezskrbna mularija. A na rajskem in pozabljenem otoku jih v veliki večini žal čaka negotova prihodnost, revščina in siromaštvo..

Kapetane je rekel, da moramo šparat bencin.

Kapetane se pogaja z Randolfom. Lokalci imajo zanimivo taktiko; vsak ki privesla do tebe, trdi da si mu poznan, in da se spomni tvoje jadrnice, da si bil v zalivu že prejšnje leto, my friend..