9.1.2014

Dragi obiskovalci bloga, kar nekaj časa je minilo od zadnjega javljanja, celo letnico smo med tem premaknili....No, v nedeljo 29.12 se poslovimo od honeymoonerjev- backpackerjev Mojce in Blaža. Bila sta prijetna družba in kar malo knedla je ostalo v grlu. Čakamo le še na oprano žehto, da bi odrinili proti naslednjemu otoku države St Vincent-Bequiji in zalivu na njem Admirality bay kjer karibski jadralci tradicionalno dočakajo skok v novo leto. Ob 14 izplujemo, sledi nas naslednja ploha (squall) vendar opere Kindstown, mi pa s krmo proti 9nm (!!??) oddaljenemu cilju. Krma, veter do 27, barka 7-8  samo na pol gat spredaj, čez uro in četrt že sidramo v širokem zalivu z vsaj 200 barkami. Po tradiciji nas opere naslednji squall že med sidranjem. Nemirna noč, veter piha z 20-25, popestri pa ga še oceanski val z boka tako da plešemo in se rolamo vso noč, plohe pa vestno perejo palubo. Zjutraj se prestavimo bliže vasi kjer nas obletavajo prodajalci sadja, kruha, rib, v čebru pristaneta dva jastoga skupaj 2.5 kg za 80EC (20 eur). Poguglam za recept in se odločim za pasto po Lastovsko, posadka je kar postrgala posode!! Bequia je majhen otok, ki živi z navtiko.Ob zalivu bari, restavracije, novoletni štanti, zvečer BBQ na cesti, tržnica odlično založena, prodajalci se kar pulijo za stranke, Branka in Vlasta sta se že najedli »vzorcev sadja« predno smo nabavili vse potrebno za Silvester. Ker zjutraj pade spet merski jastog, se odločimo silvestrovati kar na barki. Komaj dočakamo polnoč, šampanjec in 15 minutni !!! ognjemet. Zaliv trobi, stare signalne rakete švigajo v zrak, enkratno vzdušje.

1.1.2014 posilvestersko sestavljanje, kopanje, pred zalivom se sidrajo velike križarke, z čolni vozijo ovce na obalo in nazaj, zvečer, ko polovijo vse potnike po plažah in barih izginejo v noč.Plohe z vetrom pridno popestrujejo dan

2.1.2014 na Bequiji praznik-Recovery day!Bravo

2.1.2014 čas za nov jadralski podvig- zavzetje novega 8nm oddaljenega otoka Mustrique. Tokrat spet šlager sezone, orca pri 22 do 28 vetra in oceanskimi valovi. Vplujemo v Britania Bay in glej ga zlomka-boje! torej je nekdo že pred nami zavzel otok. Odpreš navtični vodič in ugotoviš, da so ga zavzeli bogati poslovneži in estrada. Otok je v privatni lasti peščice miljonarjev, domačine so strpali v ribiški geto in služinčad v naselbino zraven desalinatorja, ki ne daje karibskih zvokov reaggija, na otoku ima vilo tudi Mick Jagger in tukaj je leta 2008 Keith Richards padel s palme, da so morali prestavljati koncerte. Obisk otoka je med Božičem, Veliko nočjo in letnimi počitnicani omejen na dva bara, trgovino, pošto in policijo. Fotografiranje zasebnih hiš je prepovedano, da je temu tako, skrbi četica varnostnikov na vsakem križišču in točno to je bilo vse kar smo uspeli videti. Pri ribičih kupili 4kg tuno. Skiper porabi slabo uro za fileranje (šola mojstra blaža) .Sledi klasika- karpačo in tuna z zelenjavo v pečici. Prenočimo še eno noč (200EC je za tri zaporedne noči) da miljonarjem naredimo vsaj malo škode. Da se 3x na dan uščije , ni potrebno pisati.Trik je samo v tem , da pravočasno zapreš okna, pospraviš palubo (prvih 10 min je 25-35 vetra) in si dobro privezan ali sidran. Za vse imaš cca 5-7 min časa.

4.1.2014 zjutraj ( takoj po pošteni plohi) zadovoljni zaradi škode povzročene bogatim, odrinemo ponovno na daljšo plovbo, tokrat 12nm oddaljeni Canouan. GT jadranje krma in avtopilot. Zapoje rola in v kokpitu prva barakuda, 60cm, gatrantirano sveža! Vežemo se na bojo v Charlstownu pred hotelom Tamarind Beach hotelom. Odslovimo prodajalca jastogov, saj imamo svežo ribo. Proti večeru sprehod po vasi, hotel prazen,v vasi samo domačini, snack v Mangrova restaurant, sladoled in nazaj na barko.

5.1.2014 Zjutraj naročen taksi za ogled otoka. Ima dve plati , severno ograjeno in z varnostniki, ter južno, ki se razvija divje .Na vzhodni strani ogled najdaljših reefov (koralni grben) na Karibih, letališča, gradbišče nove marine. Tudi tukaj izredno prijazni in veseli ljudje. Vsak te pozdravlja z nasmeškom , radi se fotografirajo, pošalijo, res pravo nasprotje od nakaterih drugih držav po svetu. V eni uri videli cel otok. Popoldne odrinemo proti naslednjemu otoku- Mayreauju, zaliv Salt Whistler Bay. Majhen zaliv, boje za 15 bark, na obali primitivne kolibe z bari, grilom, spominki in propadlim turiatičnim resortom. Že po telefonu rezerviramo bojo in »čuvene«jastoge na žaru po priporočilu hrvaškega skiperja. Naredimo veliko napako- nismo dogovorili cene. Hrana in vse ok, kuhar med kuho pokadil še joint...ampak ostrigel nas je ko ovce, EUR 140 za 2 jastoga, riž, solata in sadje. No vsaj dobro je bilo! Ponoči piha, ni pa velikega valovanja.

6.1.2014 zjutraj obvezna ploha z 30 vetra, hitro se zjasni. Prodajalec kruha nas opozarja na prihajajočo tropsko nevihto. Od kje??? gledamo weather on line, US grib, St.Vincent vreme , tropical storm tracker-nikjer nič. Torej gremo na zloglasne Tobago Cays, naravni park, korale, želve, ribe itd. Tektonski premik za danes 4.3nm. Dostop bolj zahteven, plitvine , korale. Naj bi morali rezervirati bojo, ker sidranja ni. Rezervacija potrjena,standarno call when you are close. No mi call, njega nikjer, prileti pa squall 28vozlov, naliv da nič ne vidiš pa sredi bark, ki so vse sidrane v prelivu, skozi katerega bi morali pluti. Veter in tok nas odnašata, levo barke, desno čeri, zajebi boje, komanda sidro!! Sidro prime iz prve, na motorju počakamo, da gre naliv čez nas , nato se presidramo in odločimo, da ne iščemo boj (kasneje ugotovimo, da so za rtom ozkega preliva samo 2.5 m. Park rangerji kmalu poberejo vstopnimo in mirna bosna. Oblegajo nas prodajalci spominkov, ledu, sadja, majic Vlasta in Branka se odločita za majice midva z Aljošo pa 3kg tuno. Spet fileranje, koža, karpačo.....Popoldne oddingiramo na snorklanje prvo midva z Branko, nato Aljoša in Vlasta. Močan tok, valovanje , koral malo, veliko ogromnih školj (lambi) želva, napihovalka, ogromni ježi, nekaj prozornih rib...Nič posebnega, res pa je , da nismo bili na zunanjih reefih. Preveč vetra in močni tokovi. Od Bleu Lagoon (St Vincent) dalje imamo stalne vetrove 20 do 30 vozlov , tako med jadranjem kot na sidrišču, kjer pa nas po pravilu rola še oceanski val (swell), začinjajo pa tudi plohe(2-3 na dan)- tudi domačini pravijo, da je neobičajno vreme. V bistvu najbolj moti nočno valovanje, ki rola barko in ne dovoljuje mirnega spanca. BBC in bar na obali samevata zvečer.

7.1.2014 zjutraj se veter ne spusti pod 25 vozlov, močan tok preprečuje plavanje tako, da se po jutranji obvezni plohi odpravimo na naš osmi Karibski otok , Union Island.Previdno iz plitvim in reefov nazaj na Mayreau in po zavatrni strani otoka do preliva z Union. Na mojo željo in info iz priročnika , ne gremo v Clifton ampak na Z stran v Chatman Bay poznam po odličnem BBQ. Po vseh jastogih, tunah,barakudi, sem si zaželel kralja živali –prase! Velik zaliv, poznam po zoprnih katabaričnih vetrovih. Vseeno sidramo, veter pade z hriba kot bi ti vrgel škaf vode na glavo. Ne gre, se presidramo bolj v SZ del zaliva, vsaj malo bolj znosno. Sidranje nevsiljivo opazujeta domorodca, ko smo končali, sta takoj zraven,dobrodošla, kako ste bla bla,  nudim kombo BBQ – riba , kura, REBRCA, pa še stric vam bo zapel...Glihamo v EC (east caribbian dollar), zglihamo, in ko oddideta ugotovimo, da smo spet ovce...Ampak izborili smo si vsaj svoje vino iz barke. Veter nažiga, barka pleše, kopanja ni, uživamo pa v pomoru rib, ki ga dela jata  pelikanov, čiger in še en strmoglavec.Genijalno! Priprdi nov model, ponuja jastoga.Nora cena , zglihamo, da prinese že kuhanega za pasto.Pred večerom oddingiramo na obalo, sprehod po mivki, fotkanje. BBQ pod plehnato streho, IKEA krožniki in kozarci,kuhinja zbita iz naplavljenih desk.Večerja zamuja 1,5 ure (so čakal še dva tipa pa se ne splača prej zakurt), hrana OK in veliko, strica za karaoke nikjer, samo Bob Marley in UB40 pa Damjanov Merlot in Lisjakov rose. Zanimiva sladica- medaljoni -masa iz banan, mleti mandelji, pomokano in pohano. Slastno bi rekla naša Inja! Cena 29 eur na glavo...Veter se umiri, nazaj na barko spat, dokler ob polnoči spet začne nabijati veter in se ne ustavi do jutra.Kavelj na sidru cvili in škripa , da v prednji kabini ne moreš spati, dremaš in čakaš na jutro.

8.1.2014 Jutro! Kopanje, zajtrk dvignemo sidro in jadra , ter pot pod noge proti Cliftonu, središču otoka.Na J do rta z jadri, nato motor z vetrom in valovi v gobec. Na srečo samo  4 milje. Prvotni plan obiska še Palm Islanda zaradi valov in vetra opustimo. Kličemo marino na 16/68 nič.Vplujemo v zaliv že prvi komar v čolnu. Rabite bojo? Ne hvala, grmo v marino.Ne,Ne tam rola.Cena boje 60EC. Rabimo vodo. Follow me. Dobimo vodo, pošljem Aljošo v marino, če je plac (ga vidimo). Pride nazaj, no problem, cena 53 EC !!?? Tokrat nismo ovce, so nas že preveč ostrigli. Gremo v marino! Sidramo, vežemo,zaklenemo barko in v marino na manever šluk! Nato šok-ženski del bi šel (in smo šli......) ob 13 uri v šoping. Narobe svet. Kosilo pasta z jastogom , ob 15ih pa poskaypava z Sazonovci, za male Mrake sva prepozna saj že spijo.Pa jutri. Popoldne sprehod po vasi Clifton.Vas spominja na umetniško četrt, butiki, bari, zadeti tipi od alko ali še kaj več, še vedno vsi prijazni, večina z možgani na paši, le redki se trudijo delati. Našli zanimivo majico z napisom: Same shit ,different island . Uninon Island.Jutri izlet na palm island, nato odjava iz države St.Vincent na Grenado.
lpJ