Po tušu (plohi) in večerji nikomur ni bilo do
spanja, zato odločim, da ne čakamo do polnoči in ob 22.30 izplujemo Trinidau na
proti. Računam na 15 ur plovbe, oziroma
prihod okoli poldneva tako, da bo še čas za vstopne formalnosti. Sprva lepa
polkrma, genoa, delamo 8.5 vozla, ko pa pridemo z zavetja otoka , se dvigne
morje, veter pojača, krajšamo in se pričnemo rolati. Prvih 15 nm vse lepo, nato
pa začnejo squalli, krajšave, daljšanje.. pa saj jadranje je šport! Posadka spoznava
pravo oceansko jadranje. Aljoša prevzame stražo, Branka in Vlasta ne moreta
spati, torej pomagata pri jadru.Veter kmalu bok in proti jutru že obrača v
orco, ko prevzamem stražo. Aljoša poizkuša spati, ženski del pa kroti želodce. Ob
3 zjutraj bližnje srečanje z ogromno ribiško ladjo, za katero sem sprva mislil
da je že plinska ploščad! Za njo kmalu še druga , ki pa se ji varno ognemo. Morje
rola, squalli ne odnehajo , pojavi se kontra morski tok in vse skupaj nas
ustavlja dobra 2 vozla in odnaša proti Venezueli. Proti jutru že ugledam plinsko
ploščad in jo gledam kot včasih cementarno Umag! Nikakor ,da prideš do
nje. Čakam, da se zdani in pride Aljoša za dvig glavnega jadra. 2 krajšava, malo
genoe in orcamo v proti tok. Hitrost barke popravimo na 5 vozlov SOG in počasi
grizemo milje. 40nm pred Trinidadom se
morje obarva rjavo zeleno! Posledica pritoka velike reke J
Amerike-Orinoko. Squalli z vetrom do 30 ne popuščajo, valovi preko 3 metrov
ustavljajo barko , končno Trinidad na vidiku.Vplujemo v širok zaliv Chaguaramas, med
II. svetovno vojno velika ameriška vojaška
baza z 30.000 vojaki, ko ponovno prileti tropska nevihta, lije kot iz škafa,
radar ne pomaga, kaže samo dež (kot da ne bi vedeli) stemni se kot v rogu ,
uporaben je edino ploter. Slabo uro ne
vidimo ničesar! Oblaki se pomaknejo na zahod, vidljivost se izboljša, iščemo boje in
oznake do carinskega pomola pri CrewsInn. Takoj na Imigracijo, gora papirjev ,
najava menjave posadke itd. Z Branko na carino, Vlasta in Aljoša pa na VHF
iskati prosti privez. Carina dela zelo počasi, ker cela ekipa gleda TV
nadaljevanko, midva pa si po 15 urah sabljanja z morjem in vetrom želiva privez
in hladno pivo ampak si ponavljava »šuti
i plivaj dalje, tudi te nadaljevanke bo enkrat konec« in res sva dobila vseh 6
žigov !!! zmaga. Ob povratku na barko, Aljoša javi, da v vseh
marinah ni niti enega prostega priveza . Rešitev »fast friend«, američan iz Seatla, ki že 12. sezono vedri v
hotelski marini in igra Zokija celotne naselbine Chaguaramasa. Slišal nas je
kako ubupno iščemo privez, pridingiral do nas s kufrom prospektov in koristnih
ustnih informacij. Najboljša pa je bila ta, da nam je zrihtal privez v TTSA
(marina Jadrralne zveze Trinidada& Tobaga) prve dve noči na doku ob baru
maine, nato pa na boji v zalivu. Zanimiva rešitev- boje spredaj in zadaj, brez
pontonov in brezplačni vodni taksi za prihod na obalo, lepo urejene sanitarije,
24 urno varovanje, zunanji bazen,odličen internet (tudi skypamo lahko), na žalost
pa nobene hrane in trgovine. Manj dobre informacije « hitrega prijatelja« in prospektov
turistične zveze pa so bile:
-
Do 13.1. že 23 umorov v Port of
Spain in oklici, mafijski obračuni
-
Na kopnem si lahko od sončnega
vzhoda do zahoda, nato zaklenjen v barki
-
Kadar na kopnem ali ogledih ne
nosi denarja, fotoaparatov, ur, zapestnic itd oziroma nekaj drobiža, ki ga
podariš lopovom, ko te zgrabijo
-
Ne hodi peš, ampak koristi taksi
ali avtobus.pazi se ilegalnih taksijev, ker te samo odpeljejo na njihov konec
in oropajo.
-
Sidranje in prenočevanje v
okoliških zalivih ni varno
-
V zadnjem času ni več varno niti
na Tobagu, ki je sicer manj razvit ampak prebivalci z negativnim pristopom do
turistov
Kar mali šok za nas vse .Kaj torej sploh
početi tukaj.Če dodamo še motno zeleno morje, nič kaj simpatično za plavanje
,smo takoj v trilemi kako naprej.Mirna noč, končno se naspimo.
14.1.2014
Prijava
v recepciji marine uspe šele v tretjem poizkusu (receptorka zamuja!), Vlasta in
Aljoša na ogled glavnega mesta Trinidada, Port of Spain, danes je njun zadnji
dan, jutri zjutraj imata namreč let za Barbados-London in Benetke. Midva opereva
in posušiva 3 stroje perila , vmes pa internet ,pivo in zabušavanje. Popoldan po
povratku V&A iz mesta, se takoj odpravimo 15 min peš preko sedla v zaliv Chaguramasr na poslovilno večerjo. Spicy
shrimps, losos in jagnetima so bili odlični. Častil Aljoša za uspešno plovbo od
St.lucije do Trinidada. Hitro nazaj na barko, predno se zmrači. Kar z malo strahu
pešačimo ob glavni cesti , vsak avto nam je sumljiv, končno v domači marini. Aljoša
za šankom skuša še enkrat preveriti naročilo taksija, ne dobi zveze, pa sosed
pokliče:«hey Jessy, tukaj imam nervoznega evropejca, ki ne verjame , da jih
prideš pobrat zjutraj«...Vse OK
15.1.2014
Ob 4.30 taksi že čaka,slovo,objem, lepe želje. Srečno pot , Vlasta in Aljoša!
Pospravljanje barke, prezazporeditev prtjage v
prosto krmno kabino, pregled zalog hrane, spisek za naslednjo nabavo, proti
večeru nas prestavijo na bojo (pravijo mu mooring?). Okoli barke pelikani in
burnice neumorno lovijo ribe,visoko na nebu pa kroži 40-50 jastrbov.Mirna
noč.Na Trinidadu namreč ponavadi ponoči vetrovi oslabijo ali celo prenehajo.Noč
je prijetna , 23st C.
16.1.2014
Zjutraj sprehod do Chaguaramasa za mini nabavo
do prihoda Binke in Vladota.Vroče, sonce žge,vetra še ni. V kompleksu trgovin
odkrijeva pooblaščenega dilerja in serviserja za Raymarin.Povprašam, zakaj mi na
novem plotrju ne dela AIS.Nsvet-preveri OS (mora biti ver.5.04) in pa NMEA boud
rate, ki mora biti za AIS 38400.Vidim, da prodaja še stare instrumente serije
ST60, zdilamo se za 500USD nov Tridata, ki mi ga serje že od začetka (sam
preklaplja na km,farenhaide, izbriše mi trip total,ponoči ugaša luči). Dogovorimo
se za obisk serviserja na barki za naslednji dan, prepričan, da sam ne bom našel
napake. Pa še Remote VHF v kokpitu bi lahko pogledl, zakaj stalno oddaja in
blokira notranjo postajo.Prideva nazaj na barko , v set upu najdem AIS boudrate,spremenim na 38400 in
dela! Očistim kontakte VHF
remota-dela! danes je moj dan. Pokličem servis, da ga ne rabim in prideva
naslednji dan sama iskat tridato.Zasluženo pivo.
17.1.2014
Ponovno sprehod do Chaguaramasa, kupiva instrument,
ogled čuvenih ladjedelnic in hramb plovil za časa hurikanov,bankomat, navtična
trgovina(ogromna,Budget Marine store).Ob povratku v marino opaziva , da se za čuda se v marini nekaj dogaja-podjetna
gospa z hčerko pripelje hrano.Sprva misliva, da je to klubska vikend zadeva, pa
ni, je za vsakogar z denarjem.Kura in ovca z rižem in spicy omako.Odlično.2
porciji za »to go«,taksi na barko,vinček in siesta.Popoldne nazaj na kopno na
internet, opa rebrca na žaru.Bo za večerjo.Še povabilo za naslednji dan-goveja
in ribja čorba.Prodano!Rezervirava dve porciji ker prideva verjetno pozno iz
ogleda POSpain.
18.1.2014
Zgodaj zjutraj že čakava za taksi v mesto.Med
čakanjen ob cesti mnogo kolesarjev (sobota) in črnih taksistov. Dočakava državni
taksi, enotna cena 5TT$ (80c USD), peljeva se do končne postaje , ki nasproti
Ferry terminala.Port of Spain konglomerat stare , kolonialne arhitekture in
najmodernejših steklenih nebotičnikov. Sobota, ulice polne vrveža, na vsakem
vogalu stojnice, kioski z hrano, na bolšjem trgu in boljšji ulici ni da
ni, upava se samo v downtown, ogromno policije, obnemoglih klošarjev, sumljivi
tipi se ti skušajo ribližati in ponujati ne vem kaj, moderne trgovine, vendar nič
lokalnega vse globalizirano, na stojnice naju ne vleče. Privoščim si pravi «double« lokalni
jutranji prigrizek-palčinka nadevana z sadjem, zelenjavo , vse zelo začinjeno
in vodeno! Moraš biti pravi mojster, da ga poješ, brez da si ne umažeš srajco
ali hlače. Ker pravijo, da nisi bil na Trinidadu, če ne poizkusiš double sem to
tudi storil.Branka zapiše v dnevnik «Janez si privošči packarijo, za katero
domačini čakajo v dolgi vrsti«. Med ogledom se ohladiva v veleblagovnici, kjer
Branka celo uspe najti kopalke. Nazaj na taksi postajo, med potjo hladen tuš-do
zob oboroženi policaji, oblečeni v vse neprebojno kar je mogoče, delajo racijo
med narko dilerji. Črni tipi se skrivajo kot ščurki, ko prižgeš luč, enega
policaja vprašam bolj za varnost kot da ne bi vedel , kje je postaja, in mi
zelo vljudno razloži in pokaže kam.V mestu mora biti ogromno kriminala, tepeta
se dve narko mafiji, mesto dokaj umazano, nič prijetno. Kar nekako z olajšanjem
sedeva v taksi, ki naju odpelje do mega marketa, HI-LO, za nabavo hrane za
naslednji teden. Dva nahrbtnika,mercator vreča, še dve vrečki ,150 usd in gremo
v marino.Tam naju že čaka ribja čorba,vendar prej hrano na barko in hladilnik,ker
pa danes v zalivu precej valovi (veter bolj iz juga) nazaj na obalo, čorba ,
pivo internet. Jutri, nedelja pa bo BBQ in druga posedna jed brez katere ne smeš
zapustiti TT, morski pes na žaru! Takoj rezervirane 4 porcije še za naša nova
gosta.Za ponedeljek rezerviran taksi za ogled otoka, predvsem dvem rezervatov z
upom veliko eksotičnih ptic.
Ni komentarjev:
Objavite komentar