nedelja, 25. januar 2015

Imamo probleme z dostopom do interneta, kar je opravičilo za naše neoglašanje ! Težav še nismo rešili, zato kaj več o tem mogoče drugič razloži Janez, ko pride do uradnega Digicel servisa…

22.1.2015 Norman Island – Fallen Jerusalem – Virgin Gorda (The Bath in nato North Sound), 24 Nm

Včeraj smo imeli lepo prečenje notranjega morja Deviških otokov. Imeli smo tudi srečo, da smo dobili prosto bojo pri Indijancih. To so tri markantne skale, ki se dvigajo iz morja ob otočku Pelican in krog katerih je plitek koralni greben, ki nudi čudovito šnorkljanje. Od tam smo zapluli v lep zaliv Bight na otoku Norman, kjer so se zasidrali v plitvini pred bojami.

Otok Norman je otok zakladov. Tu je namreč leta 1750 španska ladja Nuestra Senora de Guadelupe izkrcala in zakopala več skrinj srebrnih kovancev. Domačini s Tortole so jih kasneje iskali in nekaj tudi našli.  Toda ne ve se, če jih ni nekaj še ostalo! To je stric Stevensona, ki je bil pomorec, povedal svojemu nečaku, pisatelju. Tako je nastala knjiga »Otok zakladov«, ki smo jo fantje v mladosti tako napeto brali.

V ravno pravem vzhodniku zjutraj dvignemo vsa jadra in zaorcamo najprej preko proti Nany Bay na Tortoli, nato pa z naslednjim obratom že ujamemo direktno smer proti Virgin Gordi.  Uživaško jadranje z 10 vozli vetra po morju brez valov se žal okoli poldneva konča, ker veter ugasne. Plujemo mimo vseh takoimenovanih zunanjih Deviških otokov:  Peter, Salt, Cooper in Ginger. Med njimi ima legendarno zgodovino otoček Dead Chest Island, kjer je strašni pirat Blackbeard-Črnobradec izkrcal 15 svojih mornarjev in jim pustil za skušnjavo le eno sabljo in eno steklenico ruma.

Ustavimo se na boji pred The Bath, na jugu Virgin Gorde. To je en najlepših koncev otočja. Vulkanski izbruh je pred milijoni let tu izvrgel ogromne okrogle skale. Na eni strani skale oblivajo valovi morja in ustvarjajo glasno bučenje. Tako je zanimivo snorkljanje ob skalah. Po drugi strani nametanih skal pa je speljana zanimiva steza, ko hodiš ali po beli mivki ali lezeš skozi votline in razmake med skalami, ki jih z druge strani zaliva morje. Seveda nismo sami. Spet so tu večinoma debelejši in nešportni ameriški turisti, ki se z velikimi mukami kotalijo skozi skalne razpoke in ustvarjajo zastoje na stezi.

Popoldne zaplujemo še mimo ostalih čudovitih belih plaž Virgin Gorde, mimo Spanish Towna, skozi široko  černato območje koralnega grebena v dobro zaščiten zaliv North Sound na severu otoka. Zaliv poleg Virgin Gorde na jugu in vzhodu, na zahodu in severu zapirata še otočka Mosquito in Prickly Pearl.  V zalivu so kar tri marine s svojimi bojami, več lepih plaž in tudi globine za velike križarke, ki se tu ustavljajo.

Mi se prvo noč zasidramo tik pod Prickley Pearl in se z dinhijem zapeljemo do popularne Saba Rock, kjer se ob happy hour zbere množica pomorcev in v živahnem klepetu srka cenejše karibske koktejle. Tako si tudi naša posadka privošči še kak pain killer. Otoček Saba Rock je okrogel , le s kakimi 30-40 metri premera, a na njem najdete vse: malo marino, akvarij, bar, restavracijo, hotel, ležalnike na senčni travi in lepo urejeno plažo.  Imajo tudi svoj taxi čoln in če jih pokličete iz kjerkoli v zalivu po VHF, vas brezplačno pripeljejo na otoček (do šanka..).

23.1.2015 še vedno North Sound, le tokrat Bitter End in Leverick Bay, 2 Nm

Dopoldne se sprehodimo skozi največji in najbolj urejeni resort v zalivu, to je The Bitter End. Tu je malo mestece za pomorce, ki je lepo urbano skrito v karibsko zelenje, vse stavbe so lesene, v živih karibskih barvah in ponudba je skoraj popolna. Vsak dan imajo ponudbo vodenih športnih aktivnosti na vodi, vse od jadralne šole, jadranja s kitty cat katamarani, malimi jolami, surfanja, snorkljanja, scuba divinga, itd. Tu so trgovine, knjižnica, bari, bazen, plaža, spa, stezice za sprehode. Ni da ni. Le gostov tokrat ni ravno obilo.

Popoldne se prestavimo na bojo pred Leverick Bay na jugu zaliva, kjer nam v ceni boje ponujajo še tankanje pitne vode in vrečo ledu. Danes je petek, ko je zvečer v marini večerja z odprtim barbequejem, živa glasba in karibski show plesalci. Cena za rezervacijo mize na mivkasti obali je sicer strašna, 38$ na osebo. Šele po dveh pain killerjih za šankom med happy hour z Janezom preboliva ta šok in rezervirava mizo tudi za Rheo. In zvečer nam ni žal. Pripravili so nam res obilno pojedino z gorami mesa (rib, piščancev , svinjskih rebrc in odojkov) in karibskimi prilogami. Lokalni band je igral res dober izbor rocka naše generacije od Rolling Stonesov pa do karibskega Marlyna. Američanke so enostavno ponorele, ko so bose plesale in vrtele svoje ostarele dedce. Višek večera pa so ustvarili plesalci na hoduljah, ki so v pravem črnskem ritmu noreli nad nami kot kakšni velikani iz Guliverjevih dogodivščin. Mogoče je Janezu uspela kaka fotka, da vam jo objavi…

Zaključek našega žuriranja je bil malo bolj kisel. Ko smo se proti polnoči zapeljali z dingijem nazaj na barko, nas je ujel pravi tropski naliv, tako da smo povsem mokri dosegli barko. A še huje, na barki je Branka sušila žehto perila, ki jo je popoldne oprala v marini. Seveda je bilo vse mokro. In v noči so se sledile še nove plohe. Perilo bo zagotovo mehko tudi brez mehčalca, le posušiti ga bomo še morali..

24.1.2015 North Sound, Virgin Gorda – Marina Cay nad Beef Islandom, 10 Nm

Preden se poslovimo od Virgin Gorde, še razložimo imena.
Krištof Kolumb je leta 1493 na svojem drugem prečenju Atlantika to otočje poimenoval po svetnici Uršuli in njenih 11.000 devicah. Legenda o Uršuli iz 4. stoletja  po Kristusu je sledeča: Ursula je bila hči kralja v Južnem Walesu na jugozahodu Anglije. Kot princesa je morala poslušati očeta, ki jo je obljubil princu v daljnem mediteranskem kraljestvu. Na poroko je odplula z ladjevjem, ki je vozilo tudi njeno spremstvo 11.000 devic. V Biskajskem zalivu jih je zajel strašen vihar in le po čudežu se je ladjevje rešilo na obalo južne Galije, na jugozahodu Francije. Zaradi tega čudeža se je Uršula odločila opraviti zahvalno panevropsko romanje pred svojo poroko. Device so romale preko Ravene, Vatikana do Koelna, kjer so mesto ravno zavzeli divji Huni. Ti so device strašno mučili in na koncu vse obglavili.
Kolumb je na Virgin Gordo priplul z južne smeri z otoka St.Croix in jo poimenoval kot Debela Devica. Zakaj? Če boste pogledali na GoogleEarth, boste videli obliko otoka, ki jo je z jugovzhodne strani Kolumb opisal kot razkrečene noge debele device ležeče na hrbtu. Tako je vernemu mornarju v odsotnosti lepšega spola po nekaj mesecih delovala fantazija…


Branka opere še dve rundi perila, Janez natanka vodo in vzamemo led, ki nam pripada, pa že plujemo. Danes je uživancija od jadranja. Vetra nekaj čez 15 vozlov vzhod-jugovzhod, valov skoraj ni, mi pa s polno genovo v polkrmnem vetru drsimo 5-6 vozlov proti zahodu in nato jugozahodu, mimo pasjih otočkov Dogs, mimo Scruba Islanda vse do Tortole, kjer za otočkom in reefom Marina Cay vržemo sidro po dveh urah, ravno v času  prvega današnjega pain killerja in seveda času za kosilo. Danes bo ribca, ampak svinjska, da se razume.

Ni komentarjev:

Objavite komentar