Po vseh študijah izplujemo točno ob 4. zjutraj, to je 3 ure
po najvišji vodi v Gibraltarski ožini. Za ogrevanje slalom med 20 zasidranimi tovornimi ladjami v zalivu in nato vstop v ožino pri rtu Camero. Tu še marjetica,
Navionics nima vrisanega dodatnega svetilnika, na plitvini pa sta še dve ribiški
barki s čolni. Za njimi pa že luči Maroka....Pri španskih
ribičih nikoli ne veš kaj polagajo in kaj vlečejo. Kot Krjavelj presekamo ribiški
barki na pol in udarimo med njima. Konec dober, vse dobro. Na AIS-u spremljamo
promet, na 16. kanalu radio Tarifa, ki kontrolira promet v ožini in ošteje vsako
barko, ki pluje hitreje kot 13 vozlov (zaradi kitov hitrost omejena). Zaskrbljeno primerjamo hitrost barke po brzinomeru in po GPS, razlika je morski
tok. Za začetek samo 0.5 vozla, morda je bil timing pravi! Vendar tok kmalu začne
naraščati na 1, nato na 1,5, nas že malo skrbi ali so bile študije prave, nato 2
vozla in še 5 nm do Tarife. Namesto 6 delamo samo 4 vozle in grizemo nohte kaj
še bo.V glavi se vrti film o vseh, ki so se morali vrniti v Gibraltar. Varen si
šele 20nm od ožine. Prične se daniti, se bomo še lažje izogibali tovornim
ladjam. Na srečo se okrepi vzhodnik, ki naraste na 18 vozlov. Odpremo jadra, ki v
začetku pomagajo motorju, po Tarifi pa celo ugasnemo motor in prejadramo
preostanek ožine. Zaradi ugodnega vetra ne nadaljujemo proti zahodu ampak takoj
obrnemo na SW ter pričnemo prečiti poti tovornih ladij. Aljoša pravi, da jih je
toliko kot tankov pred Stalingradom. AIS je tu zakon in odplačan 10x!! Po srečanju z 20- 30 ladjami
srečno preplujemo vstopno separacijsko in izstopno pot v ožini ter se
približamo Maroški obali na 5 nm. Toka ni več, zmaga! Po Messini pade še
Gibraltar. Jadramo na SW vzporedno z maroško obalo do naslednje točke po Jimmy
Cornellu. Še vedno srečujemo polno ladij, na koncu dneva ugotovimo, da plujemo
točno v SW vstopni ruti bark v Gibraltar, veter ugasne, vendar se proti večeru okrepi ter vztraja
celo noč. Piha do 20, barka leti med valovi kot na rollercoasterju, milje
letijo! Samo da se veter ne okrepi, in res se ni, pač pa proti jutru celo ugasne .V prvih 24
urah naredimo 145nm, kar ni slabo. Motoriramo ves dan in se rolamo na valovih
pretekle noči. Proti večeru srečamo Maroško ribiško lesenjačo s 15 ribiči, ki skačejo po palubi, mahajo s tuno in nas vabijo k sebi. Zvijam panule, vendar
ženski del odloči, da jih je preveč in so sumljivi. Nič ne bo s tuno na panulo
niti na eure. Pade mrak, z njim pride malo vetra, zato jadramo dokler ne ugasne. Z Aljošo
si menjava stražo na dve uri. Prava gentlemena, dami spita ali pazita, da midva ne
zaspiva!? Po polnoči še megla, le od kje? Veter vztrajno vleče na SW proti Maroku,
napovedanega NW ni od nikjer.Večinoma na motor naredimo v drugih 24 urah 138nm. Nov
dan, megle se razkadijo, vendar priletijo nizki oblaki. Tudi teh ni bilo v
napovedi. Jadramo že 10nm iz začrtane
smeri, vedno bliže Maroku. Veter iz W celo
obrne v SW (edini veter, ki ga ne rabimo, smo ga pa navajeni že iz
Sredozemlja-v gobec!). Ni ga veliko, zato po tem ko smo že 15nm iz smeri
zamotoriramo proti zahodu. Spremljajo nas dolgi oceanski valovi. Panulamo-nula. Vetra 7-8 vozlov, vendar
preveč iz zahoda. Ko končno le obrne na
napovedani NW, že pri 8 vozlih barka dela 6! Ponoči lepo jadranje, malo rolanja, vendar napredujemo s 5-6 vozli! Tretjih 24 ur naredimo 121nm. Še vedno solidno, bilo pa bi lahko tudi bolje. NW
vztraja, ni premočan 8-12 vozlov, tudi zjasni se, pravo GT jadranje. Posadka
uživa, solidna hitrost okoli 6 vozlov, ni rolanja, sonce, takoj podpišemo za
naprej. Delfini nam večkrat na dan pripravijo predstavo. Panula-nula.Menjam vabe, dolžine panule, Atlantik je očitno prazen. Ob 6. zvečer samo še 100nm do
cilja! Noč, upamo na GT jadranje tudi ponoči. Začne se lepo, v 24 urah naredimo
136nm. Veter na 10 nimut spreminja smer iz N v NNM 8- 14 vozlov. Polkrma, barka lepo drsi, dokler
Aljoša med svojo stražo ne pride v pas 18 vozlov, večjih valov in spet malo
tobogana. Zbudimo se v oblačno in hladno jutro, vidijo se že luči Graciose, ko
se zdani pa že obrisi prvega iz niza Kanarskih otokov, Alegranze(nenaseljeni
otok) ter kasneje še Graciose in Lanzerota. Kmalu pride mobi signal, posadka
utihne in se ukvarja vsak z svojim mobitelom!!?? Zvijem panulo na palici,
vztrajam z bandgijem do konca .Ko ga pričnem zvijati končno tuna! Očitno
Atlantik ni čisto prazen; 2,8kg, 52cm. Za večerjo in suši predjed bo. Kličemo po
telefonu in VHF za rezervacijo marine, ker je nedelja se nihče ne javi, zato gremo v
marino brez najave, računajoč, da se privežemo na črpalki in vidimo kam in
kako. Ko vplujemo, nam že maha dežurni varnostnik, določi privez 48, iščemo z
daljnogledom, ni številk. Pomagajo posadke na privezih, določimo vez in to je
to. KOPNO! Rhea sangrija za dobrodošlico posadki, tuna suši in tuna kremenatli v
pečici. Privezani v marini, moški del pade v komo, da nadoknadi nočna
dežerstva. Sprehod v vasici, spominja na Susak z mivkastimi cestami vendar
belimi hišami v arabskem stilu. Otok vulkanskega izvora, črne kamenine, rastlinje
kot na Galapagosu in še presenečenje-oseka 2metra! Lepe mivkaste plaže so
nenadoma ostre, črne skale. Plavanje ni več možno. Marina je zato na plavajočih pontonih, ki se ob stebrih dvigajo in spuščajo glede na plimovanje morja.Pretežno
domači turisti, pivo 1 euro....Sprehod, fotkanje in internet. Jutri je nov dan.
Še malo statistike:
Prejadranih 591nm v 4 dneh in 8 urah, od tega motorja 40% in
60% jadranja.Povprečna hitrost 5,7 vozla. Najmočnejši veter 22 vozlov, smer z izjemo 3. dne (SW)NW ali NNW. Navkljub dosti motorja je bil EOL na naši strani.
Ni komentarjev:
Objavite komentar